Na sejmu je 2.500 avtorjev podpisovalo svoje knjige, med povabljenci sta bila tudi priznani britanski pisatelj Ian McEwan in švedski avtor kriminalnih uspešnic Henning Mankell.
Še nekaj statistike: zaznali so 180 tisoč obiskovalcev. Na 40 tisoč kvadratnih metrih se je na 500 stojnicah 1.200 francoskih in mednarodnih založb predstavilo z več kot 100 tisoč naslovi.

Trilogija Millenium je sprožila plaz ...
Zaradi vse večjega zanimanja za literaturo severnih dežel je bilo letos na sejmu kar pet častnih držav - Finska, Švedska, Danska, Norveška in Islandija. Severna literatura je bila najbolj zastopana s kriminalnimi romani, ki so bili tudi sicer osrednja tema sejma. Njihova jezikovna raznolikost prispeva k vrvenju različnih knjižnih talentov, ki jih na sejmu zastopa 40 pisateljev s severnih dežel.

Na številnih debatnih kavarnah in okroglih mizah so predstavili severno literaturo, ki morda ni "klasičen primer literature", vendar je po mnenju nekaterih francoskih literarnih kritikov v tem trenutku "eldorado" evropskega leposlovja.

V središču salona so bile tudi francoske čezmorske dežele, ki jih je na sejmu predstavljalo 34 avtorjev. Ti s svojim pisanjem prispevajo k čezatlantski prepoznavnosti francoske kulture.

Pariško-argentinska kulturna vez je bila od nekdaj močna
Predstavnica Društva slovenskih knjigotržcev poudarja, da so letos na sejem prvič povabili veliko literarno mesto Buenos Aires, ki bo od Ljubljane prevzelo naziva svetovna prestolnica knjige. S tem je tudi stekel projekt umetniške in kulturne izmenjave med prestolnicama Tandem Paris-Buenos Aires. Buenos Aires je na sejmu zastopalo 20 argentinskih pisateljev.

Poirot v sličicah?
V sklopu sejemskih razstav so bili na ogled romani Agathe Christie v stripu, delo slikarja Rosinskega z vikingom Thorgalom, francoske mange ter razstava ob 100. obletnici slavne francoske založbe Gallimard.

Sejem je strokovni dan posvetil tudi prevajalcem, saj kar 40 odstotkov novosti, ki letno izidejo v Franciji, predstavljajo prevodna dela. Za strokovno javnost so na sejmu organizirali še pogovore na temo knjižnic. Mesto Pariz namreč poleg knjig in samostojnih knjigarn podpira tudi razvoj knjižnic, v katerih si ljudje izposodijo 12,8 milijona knjig na leto.

Večno vprašanje: So e-bralniki res tak bavbav?
Številne debatne kavarne in okrogle mize so bile posvečene tudi najbolj perečima vprašanjema, s katerima se v zadnjem času ubadajo založniki po vsem svetu - kakšna je prihodnost knjige in ali bo digitalna knjiga izrinila papir. Na francoskem knjižnem sejmu je namreč poseben prostor namenjen digitalnemu založništvu, kjer obiskovalci lahko preizkusijo različne digitalne bralnike. Zdaj namreč ni več vprašanje, ali bo knjiga obstala tudi v digitalnem svetu, temveč kakšne koristi in izzive nam te knjige ponujajo ...