Na Bledu so zbrani na okrogli mizi, ki je bila posvečena etičnemu odnosu do zgodovine kot vira miru, med drugim poudarili, da bi morala biti zgodovina vir za mir in ne vojne. Predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a Edvard Kovač je med drugim opozoril, da se je doslej dogajalo ravno nasprotno.

Tudi pisatelji o Kosovu
Dotaknil se je primera Kosova in Srbije, ki po njegovem kaže, da gre odnos do zgodovine pogosto onkraj zgodovinskih dogodkov in da zgodovina postane navdih za mit in iracionalno predstavo, ki drugega očrni ali pa mu da status manjvrednosti. "Še vedno pogrešamo zgodovino miru in morda je prav ta okrogla miza eden prvih prispevkov k pogledu na zgodovino kot učiteljico miru."

V Mirovnem komiteju so upali, da bo Bled tokrat prostor za podajanje roke med kosovskimi in srbskimi pisci, vendar se ti povabilu na srečanje niso odzvali. "Doseganje našega velikega ideala, da bi ustvarjali atmosfero, kjer bi se lahko oglasila beseda miru, je tako še vedno pred nami. V tem duhu bomo poslali pismo Kosovcem in Srbom, naj naredijo prvo potezo, obsodijo nasilje na obeh straneh ter vendarle spregovorijo," je še povedal Kovač.

Da bi se morali iz zgodovine učiti, namesto, da ponavljamo iste napake, ki so pripeljale do vojn in ostalih grozljivih posledic za človeštvo, pa je prepričan tudi podpredsednik Mirovnega komiteja in član Norveškega PEN-a Kjell Olaf Jensen.

Kandidatura Ljubljane za prestolnico knjige leta 2010
Popoldne so se pisatelji odpravili v Ljubljano, kjer jih je sprejel župan Zoran Janković. Ta je z zbranimi delil povsem svežo novico, da je Uroš Grilc z ministrstva za kulturo na organizacijo UNESCO oddal kandidaturo za Ljubljano kot prestolnico knjige leta 2010. Temu pa dodal, da kandidatura ne potrebuje podpore države, temveč tistih, ki radi berejo, tudi penovcev.

V znamenju Luciana Morandinija
Sicer pa je bil osrednji gost večera, ki je potekal na Ljubljanskem gradu, italijanski pesnik Luciano Morandini. Spregovorila sta tudi prevajalec njegovih pesmi Marko Kravos in pesnik Ciril Zlobec. Slednji je spregovoril o njunem prijateljstvu, katerega začetek sega 50 let nazaj, temelji pa na spoznanju, da za sodelovanje med kulturama niso dovolj lepe besede, ampak so potrebna dejanja. Pri tem je imel Zlobec v mislih dobre prevode, ki v nasprotju s političnimi govori ohranijo vrednost in prepričljivost tudi čez nekaj desetletij.