Vargas Llosa je zaslovel z romanom Mesto in ščeneta iz leta 1962, v katerem je opisal izkušnje šolanja na vojaški gimnaziji. Sčasoma je razširil spekter svojih literarnih tematik in v delih obravnaval tudi druge konce sveta. Velik preobrat na njegovi pisateljski poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni. Nobelovo nagrado je leta 2010 prejel za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika".

Jorge Mario Pedro Vargas Llosa se je rodil 28. marca 1936 v Arequipi v Peruju. Leta 1993 je prevzel špansko državljanstvo: danes živi in ustvarja v Madridu, pred kratkim pa je rumene medije presenetil z vestjo, da se po petdesetih letih zakona ločuje od žene - in sestrične - Patricie, češ da je sveže zaljubljen. Njegova nova izbranka, Isabel Preysler, je bila nekoč tabloidom znana kot žena Julia Iglesiasa.

Neuspešni predsedniški kandidat
Vargas Llosa je tudi politik, novinar in esejist. Leta 1990 je v Peruju kandidiral na predsedniških volitvah, kjer ga je v drugem krogu porazil Alberto Fujimori. Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot katerikoli drugi pisatelj s tega območja.

Slovenski bralci dodobra poznajo njegova dela, saj je bila v slovenščino prevedena že vrsta knjig in člankov. Med prevodi so romani Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, Pantelon in tolažnice, Kdo je ubil Palomina Molera?, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec, Vragolije porednega dekleta, Zapiski don Rigoberta in Keltove sanje.

Lani je pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki izšel njegov roman Prikriti junak. V njem pisatelj po besedah Marka Jenšterleta, ki je prispeval spremno besedo, odpira temi korupcije in malega junaštva proti velikim korporacijam. Hkrati podaja zgodbo o bogatem industrialcu, ki se na novo zaljubi in zapusti družino. To se je zgodilo tudi Vargas Llosi, ki je po 50 letih zakona zapustil ženo.

Ljubezensko življenje, ki so ga rumeni mediji vedno z užitkom secirali
Tudi v preteklosti je bilo njegovo ljubezensko življenje pestro. Pri devetnajstih letih se je poročil s svojo deset let starejšo, ne sicer krvno teto, zaradi česar je družina s parom za nekaj časa prekinila stike. O tem zakonu je pozneje napisal roman Teta Julija in pisun. Leto po ločitvi se je poročil s svojo takrat 19-letno nečakinjo Patricijo, hčerko sestre svoje žene. v petdesetih letih zakona, ki je razpadel tik po polstoletnem mejniku, so se jima rodili trije otroci.

Julia ni ostala tiho: leta 1983 je izdala knjigo, Lo que Varguitas no dijo (To, česar mali Vargas ni povedal), v kateri je naslikala portret zakona, ki ga je uničila pisateljeva nezvestoba. V odgovor ji je Llosa odtegnil prihodek od avtorskih pravic za roman Teta Julija in pisun, ki ji ga je pred tem podaril.

V intervjuju z Jenšterletom, objavljenim v knjigi, ki je v teh dneh izšla pri založbi UMco, pa je Vargas Llosa med drugim povedal: "Čedalje več je zmede glede tega, kaj je kultura in kaj zabava oziroma nastopaštvo. To je zelo aktualna tema, o kateri se veliko razpravlja, kajti tudi ta nova nastopaška kultura ima svoje privržence."

O pisateljski upokojitvi ne razmišlja
Na začetku tega meseca je v Madridu predstavil svoj težko pričakovani novi roman, Cinco esquinas (Pet vogalov); v njem tematizira zadnja leta Fujimorijeve vlade. "Pišem o tem, kako je Fujimorijeva diktatura izkoristila senzacionalistične medije, da je ustrahovala svoje nasprotnike. Senzacionalizem je ena največjih težav, s katerimi se spopada naša kultura." Ob tem je beseda nanesla tudi na ameriško predsedniško bitko in Donalda Trumpa, ki je v pisateljevih očeh "klovn, demagog in rasist", ki sicer nikoli ne bo dosegel Bele hiše, a je skrb vzbujajoče že to, kako daleč je prišel. "Precej nevarno je že to, kako priljubljen je postal. Nobena država, niti ZDA, ni varna pred populizmom. Demagogi izkoriščajo strahove, predsodke in šibkosti ljudi."