Tam se bo danes ob 19.00 začel spominski večer z naslovom Svetli princ ne odide v temi, počaka na božič. Posvečen bo enemu največjih in tudi v tujini najbolj priznanih slovenskih pesnikov, Tomažu Šalamunu, ki je umrl pred 49 dnevi v 73. letu starosti. Večer prirejata OM-produkcija in Meta Kušar.

Naslov prireditve se nanaša na zapis pesnice, esejistke in publicistke Kušarjeve. Šalamunu ga je posvetila ob spremljavi besed: "Pogled v vsako njegovo knjigo je pogled v pesniško metafizično inteligenco in v neuničljivo semantično jedro - od Pokra naprej napovedano: njegovo pleme. V nas, Slovence," je povedala ob pesnikovem slovesu.

Mestni kino bo predvajal film Vsak pravi pesnik, ki je nastal leta 2014 v režiji Nejca Sajeta in Jeffreyja Younga. V eksperimentalnem dokumentarnem portretu slovenskega pesnika je predstavljeno njegovo delo, ki obsega okoli 50 pesniških zbirk, prevedenih v več kot 20 jezikov.

Gostili bodo tudi radiofonski projekt Ethica fon Ethica, ki je bil 31. avgusta 1981 kot prvi del serije Radiofonija, ki teče, predvajan na tretjem programu Radia Slovenija. Interpreta sta bila Ivan Lotrič in Dušan Rogelj, besedilo je napisala Kušarjeva, radiofonska navigacija pa pripada OM-produkciji, piše na spletni strani mestnega kina.

Prikazani bodo še štirje filmi, ki so nastali v sodelovanju z OM-produkcijo. Mangiafuoco je nastal leta 1979 v režiji Veronique Gartenzwergel. Film Franšičke Knoblehar iz leta 1983/84 z naslovom Točno opoldne iz televizijske serije Tretje oko je posvečen istoimenskemu filmu Freda Zinnemanna. V sklopu serije Tretje oko bo predvajan tudi film Bismillab, 4. del, ki je leta 1984 nastal v režiji Sulejmana Ferenčaka. Na velikem platnu pa bo na ogled še projekcija filma Pesem brez zaključka, ki ga je lani režiral Alejandro das Mortes.

Šalamun je umrl 27. decembra lani. Ob njegovi smrti so se mu že poklonili v Mini Teatru z deveturnim branjem njegove poezije v različnih jezikih. Bralnega maratona se je udeležilo okrog sto imen, več kot polovica iz tujine.

Šalamun se je rodil v Zagrebu. Na ljubljanski univerzi je končal študij umetnostne zgodovine in sodeloval z umetniško skupino OHO. Posvečal se je poeziji in postal svobodni umetnik. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 Jenkovo nagrado za pesniško zbirko Mera časa in leta 1999 Prešernovo nagrado za pesniški opus.