V Zbirki Aleph je od zdaj mogoče najti novo delo Svetlane Makarovič Mačnice in Vsakdanje pogovore Taje Kramberger. V Mačnicah Makarovičeva ponovno nagovarja najmlajše bralce, ki jim posveča zbirko mačjih pesmi. Za likovno popestritev je poskrbel Janez Plestenjak.

Kaj nam povedo vsakdanji pogovori?
Z novo pesniško zbirko pa se je predstavila tudi pesnica, znanstvenica, prevajalka in esejistka Taja Kramberger, ki je do zdaj predstavila pet knjig poezije. Tri od teh so dostopne v slovenščini, Marcipan, Spregovori morje, Žametni indigo, ena v nemščini, Gegenströmung/Protitok, Mobilizacije pa se predstavljajo v večjezični različici. Avtorica objavlja v različnih slovenskih in tujih revijah, svoje delo pa predstavlja tudi na mednarodnih literarnih festivalih po svetu.

Eksplozija zatrte čutnosti
Društvo Škuc predstavlja v okviru zbirke Lambda tri dela; Amado mio Piera Paola Pasolinija, Družinski ples Davida Leavitta in Kar naj bi on vedel avtorja Edwarda Fosterja. Pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, politični kolumnist, lingvist in filmski režiser Pasolini se v kratkem romanu Amado mio posveča homoseksualnemu erosu. Zgodba se odvija na furlanskem podeželju pred koncem druge svetovne vojne, zaznamujejo pa jo eksplozija zatrte čutnosti, grešnost in večni trenutek čiste želje. Delo je prevedel Milan Štefe, ki se sicer posveča predvsem prevajanju dramatike, med katerimi so na primer dela H. von Kleista, R. Walserja, H. Müllerja in B. Straussa.

Umetniško upodabljanje gejev in lezbijk
Družinski ples je prvo delo Davida Leavitta, napisal pa ga je leta 1984. Pozneje se je podpisal še pod sedem romanov, med katerimi sta The Lost Language of Cranes in The Page Turner, posvetil se je tudi pisanju kratkih zgodb, uredil pa je tudi dve antologiji kratke proze, med njima Pages Passed from Hand to Hand o skriti tradiciji homoseksualne literature v angleščini. V Družinskem plesu, ki predstavlja "radikalni novum" v umetniški upodobitvi gejev in lezbijk, uspe pisatelju gejevsko in lezbično problematiko integrirati v tkivo sodobnega ameriškega življenja in v očeh heteroseksualnega občinstva izničiti običajno podobo homoseksualca. Zbirka je sestavljena iz devetih zgodb, ki se odvijajo v sodobnem ameriškem predmestju.

Osamljenosti članov razpadajočih družin
"Njegov inteligentni vpogled v družinske odnose in razlike med generacijami je poznavalski in iskreno rahločuten, obenem pa nesentimentalen. Vodilne motivne stalnice, ki se prepletajo skozi zgodbe, so tudi glavno vezivo knjige: zapleteni družinski odnosi, skrivnosti in meje, ki te odnose definirajo, strasti, bolečina in izmikanja, ki neizbrisno spremenijo vse protagoniste," so zapisali v Društvu Škuc. V slovenščino je delo prevedla Mojca Šoštarko, ki je za zbirko Lambda prevedla tudi roman Rite Mae Brown Granatno jabolko in sociološko študijo Johna Boswella Krščanstvo, družbena strpnost in homoseksualnost.

Gost Vilenice se predstavi
Poezijo Edwarda Fosterja je prevedel Brane Mozetič, ki se predstavlja tudi kot urednik zbirk. V Massachusettsu rojeni Foster je do zdaj objavil vrsto knjig esejev in razprav, med katerimi so dela o Richardu Brautiganu, Williamu Saroyanu, Jacku Spicerju in o pesnikih iz kroga Black Mountain. Uredil je tudi več antologij, med katerimi je delo o postmoderni poeziji in o delu Stuarta Merrilla, objavil pa je tudi že več kot deset pesniških zbirk. Posvečal se je prevajanju armenske in ruske poezije, kot založnik pa izdaja še pesniško revijo Talisman in vodi manjšo založbo Talisman House, Publishers. Leta 2004 je bil pesnik tudi gost Vilenice.

Njegova poezija črpa iz želje, ki je že po naravi nezadovoljiva. To jo vodi do iskanja intelektualne lepote ter podajanja konkretnih in hermetičnih podob, urejenih v nadzirani pisavi, urejeni, uravnoteženi, elegantni in zadržani, v kateri zunanjo lepoto vedno preseže notranja, duhovna. Njegova kontemplativna poezija pomeni nadaljevanje tradicije pesnikov ameriške vzhodne obale v postmoderni maniri.