Kristina Hočevar, rojena leta 1977, je diplomirala iz slovenistike in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V oddaji Pisave bo predstavljena njena peta pesniška zbirka Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, ki je nasledila dosedanje štiri: V pliš, Fizični rob, Repki (2008, nominirana za nagrado veronika ter za nagrado zlata ptica za leto 2009) in Nihaji. Foto: Založba ŠKUC
Kristina Hočevar, rojena leta 1977, je diplomirala iz slovenistike in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V oddaji Pisave bo predstavljena njena peta pesniška zbirka Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, ki je nasledila dosedanje štiri: V pliš, Fizični rob, Repki (2008, nominirana za nagrado veronika ter za nagrado zlata ptica za leto 2009) in Nihaji. Foto: Založba ŠKUC

Z avtorico oddaje Alenko Zor Simoniti spoznajte Rezmanov novi roman Zahod jame, peto pesniško zbirko Hočevarjeve in humorni drugi roman Boruta Goloba.

Rušenje mej in predsodkov
Peter Rezman
je prinesel v našo sodobno literaturo tematiko rudarskega življenja. V svojem novem romanu Zahod jame pripoveduje o ostarelem rudarju Ivanu, ki se spominja svojih knapovskih let v velenjskem rudniku lignita vse od začetka poklicne poti do upokojitve. V romanu je poudarjen simbolni pomen rudnika in jame, ki s svojo specifiko določata rudarjevo življenje. Avtor je postavil spomenik tovarištvu med rudarji in njihovi nesebični predanosti delu. Z odličnim romanom je pokazal, da je v trdem življenju, kjer ne manjka grobosti in trpljenja, tudi veliko lepote in pristne človeškosti.

Kristina Hočevar izreka v svoji novi, že peti pesniški zbirki Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda pokončno držo ženske, ki se ne ozira na pričakovanja večine. Neizprosno iskrena je tako v kritiki družbe kot v soočanju z lastno intimo. Ena osrednjih tem zbirke je preizpraševanje ustaljenih družbenih in družbeno-spolnih identitet, pri čemer pesnica ruši meje in predsodke. V pesmih prelamlja z jezikovnimi klišeji in ustaljenim simbolnim redom jezika in utira pot svobodi in osvobojenosti.

Avtorski pečat pisave Boruta Goloba sta predvsem ironija in humor. To velja tudi za njegov drugi roman Raclette, v katerem prvoosebni pripovedovalec, brezposeln moški srednjih let, popisuje do minute natančno, kako mu mineva še en dan v sosledju banalnih domačih opravil. V središču pripovedi je ljubezensko razmerje, v katerem odsevajo globalni problemi sveta in družbena slepila vseh vrst. Avtorjevo duhovito, ironično motrenje sveta je ostro v kritičnem naboju, a tudi lahkotno in razbremenjujoče v slikanju sodobnih slehernikov.