Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev, ki jih je zapisala Alenka Goljevšček, in jih je v svojih razpravah obravnaval slovenski literarni zgodovinar in filozof Kermauner, je zdaj Slovenski gledališki muzej v sodelovanju in s finančno pomočjo Pedagoškega inštituta Ljubljana objavil v knjigi Od (A)brama do (Ž)upančiča.
Natančno in obsežno delo zakoncev Goljevšček-Kermauner
Pri projektu Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike je od leta 1968 izšlo več kot sto Kermaunerjevih knjig v analogni obliki in na desetine njegovih del v digitalnem formatu. Po besedah direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Iva Svetine je Goljevščkova vsebine obravnavanih dram izjemno natančno razčlenila, po dejanjih, prizorih in aktih. Delo zakoncev je Svetina označil kot presežek človeških zmožnosti, tako fizičnih kot psihičnih. Knjiga Goljevščkove je nastajala trinajst let, avtorica pa jo je zasnovala z mislijo na bralce Kermaunerjevih analiz, pa tudi za tiste bralce, ki se ali se še bodo ukvarjali s slovensko dramatiko.
Povzetke dram je skušala Goljevščkova pisati "od znotraj" in ne kot vsevedna bralka. Dramam je skušala slediti, vzporedno rasti z njimi ter ujeti njihovega duha. Kjer je bilo mogoče, je skušala vsebine tudi predstaviti z jezikom avtorja. Po drugi strani pa je spomnila, da je treba tudi Kermaunerjeve knjige brati tako, da se jim pustiš voditi.
Manipulativnost pisanja zgodovine slovenske dramatike
Rdeča nit, ki se je pletla skozi vsa leta pisanja knjige, je bila po besedah Goljevščkove ta, da so drame slovenskih avtorjev del slovenske zavesti. V ospredje zavesti ne sodita le France Prešeren in Ivan Cankar, ki ju povzdigujemo, je opomnila. Ne zdi se ji prav, da vse druge zamolčujemo, odrivamo ali ne poznamo. To pomeni, da ne znamo nositi svoje tradicije in da se odrekamo svojim koreninam, je menila.
Kako Slovenci gledamo nase?
"Te drame so živa priča naše zgodovine - kaj smo počeli, kaj smo o sebi mislili in kaj smo načrtovali. To so živi viri," je poudarila Goljevščkova in opozorila, da je mogoče z zgodovino, če je ne poznamo, celo manipulirati. Avtorica upa, da bo knjiga bralcem dvignila zavest o bogati zakladnici slovenske dramatike in hkrati spodbudila k razmišljanju o tem, kako Slovenci gledamo sami nase. "Meče nas od samomorilstva do megalomanije, nimamo pa realnega pogleda o sebi," je pripomnila.
V knjigi so se znašla tudi ne tipično dramska besedila, kot so na primer Brižinski spomeniki, Mali katekizem in pesem Franca Jožefa Jankoviča Lepa pesem o pijanem možu in ženi, pa tudi v nemščini napisani drami Miss Jenny Love Antona Tomaža Linharta in Propad Metulluma Heinricha Penna. Kriterij za uvrstitev v knjigo je bil ta, katere drame je Kermauner analiziral v svojih besedilih.