Leta 1992 je prvi natis Jerovčeve knjige kot posledica zaznamovanja 300. obletnice Slave vojvodine Kranjske leta 1989 z ilustracijami in umetniškimi slikami Milana Batiste izšel v štirih jezikih - slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem. Novo različico knjige, ki jo je izdala Cankarjeva založba in poleg slovenskega besedila vsebuje še angleški prevod, so posvetili pokojnemu Batisti.

Najboljše Valvasorjevo gradivo iz zagrebške nadškofije
Akademik Matjaž Kmecl, avtor predgovora h knjigi, je razložil, da je že ob obletnici Slave vojvodine Kranjske v sodelovanju s tedanjim ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem dosegel, da so v Slovenijo iz Zagreba prejeli glavnino najboljšega Valvasorjevega gradiva. To je bilo namreč v lasti zagrebške nadškofije, saj je Valvasor obubožal in razprodal vse imetje, na koncu tudi knjižnico in grafično zbirko, ki ju je odkupil zagrebški škof Mikulić.

Prava valvasorijanska evforija pa se je po Kmeclovih besedah začela med slovenskim osamosvajanjem, "ko smo morali pokazati, s čim vse se lahko pohvali slovenski narod", pri tem pa sta s knjigo Podobe Valvasorjeve Ljubljane pomagala Jerovec in Batista. Povod za raziskovanje in pisanje Jerovca je bilo spreminjanje Ljubljane, saj ga je kot zavednega Ljubljančana zanimalo, kako je bilo nekoč videti to obzidano mestece na majhnem območju dveh mostov in osmih cerkva. Ob tem je Kmecl opozoril na ilustracije slikarja Batiste, ki je bil po njegovih besedah velik umetnik, tudi učenec Božidarja Jakca. Knjiga po njegovem prepričanju govori v korist temu, da je mesto treba spreminjati po meri ljudi oziroma meščanov.