Knjižnica vojvode Avgusta je Veliko knjigo prijateljstva (Das Grosse Stammbuch oziroma Album Amicorum) nedavno kupila za približno 2,8 milijona evrov pri dražbeni hiši Sotheby's. Vojvoda Avgust se je že davnega leta 1648 odločil kupiti to knjigo, ki je bila v lasti nemškega trgovca in diplomata Philippa Hainhoferja iz Augsburga. Hainhofer je med svojimi potovanji z dvora na dvor prosil dostojanstvenike, naj nekaj prispevajo v to njegovo spominsko knjigo.

Skoraj štiri desetletja nastajanja spominske knjige
Danes je po svetu ohranjenih približno 25 tisoč zgodovinskih knjig prijateljstva, dotična pa velja za najimpresivnejšo od vseh. Vsebuje namreč podpise pomembnih evropskih osebnosti, kot so bili Cosimo De' Medici Starejši, nosilec krone Svetega rimskega cesarstva Rudolf II. Habsburžan ter danski in norveški kralj Christian IV.

Velikaši so se v knjigo podpisali, nato pa pooblastili umetnike, naj poleg podpisa nekaj naslikajo. V knjigi je približno 100 risb, ki jih je Hainhofer zbiral med letoma 1596 in 1633. Knjiga meri 21 krat 18 centimetrov in vsebuje 227 strani.

Ena najstarejših knjižnic na svetu
Vojvoda Avgust iz rodbine Welf je imel ključno vlogo pri zbiranju nekaj sto tisoč knjig, ki so danes v knjižnici v mestu Wolfenbüttel na Spodnjem Saškem. Knjižnica vojvode Avgusta, ki je bila ustanovljena leta 1572, velja za eno najstarejših na svetu.

Več stoletij pogrešana knjiga
Ko je Hainhofer, ki je pomagal pri vzpostavljanju knjižnice, leta 1647 umrl, je vojvoda poskusil pridobiti knjigo, a neuspešno. Knjiga je prešla v zasebno last, nekaj časa je celo veljala za izgubljeno. Vojvoda Avgust pa je umrl leta 1666 pri starosti 87 let.

Knjiga se je znova pojavila šele leta 1931 na dražbi v Londonu. Po več kot 373 letih od prvega poskusa, da jo pridobijo za knjižnico, je zdaj končno pristala pod njeno streho. Novo pridobitev nameravajo v prihodnosti na razstavi predstaviti javnosti.

Knjižnica hrani tudi dragoceni rokopis Evangelij Henrika Leva
Lani so strokovnjaki dražbene hiše Sotheby's odkrili povezave med knjigo in Knjižnico vojvode Avgusta, nakar so knjigo prek zasebne prodaje za skoraj tri milijone evrov ponudili knjižnici. Po besedah direktorja knjižnice Petra Burschela je bil to najpomembnejši nakup knjižnice po letu 1983, ko so za srednjeveški rokopis Evangelij Henrika Leva odšteli več kot devet milijonov evrov.