Frey, ki je kontroverznost privzel kot svoj razpoznavni znak, prihajajoči roman oglašuje kot svoje najrevolucionarnejše in največje delo. 'Kaj bi naredili, če bi ugotovili, da Mesija živi v New Yorku? Spi z moškimi. Dela otroke mladim ženskam. Se upira vladi in obsoja 'svete'. Bi verovali? Bi res?' Foto:
Frey, ki je kontroverznost privzel kot svoj razpoznavni znak, prihajajoči roman oglašuje kot svoje najrevolucionarnejše in največje delo. 'Kaj bi naredili, če bi ugotovili, da Mesija živi v New Yorku? Spi z moškimi. Dela otroke mladim ženskam. Se upira vladi in obsoja 'svete'. Bi verovali? Bi res?' Foto:
james Frey
Pisatelj, za katerega se je zdelo, da se lahko od svoje kariere in ugleda le še poslovi, se je lepo pobral. Spletna stran The Smoking Gun je takrat razkrila, da Freyev literarni prvenec iz leta 2003, Milijon majhnih koščkov, ni to, za kar se izdaja - pripoved o mukotrpnem odvajanju od mamil na kliniki, kamor je Frey prišel pri 23 letih in na robu smrti. Novinarji so začeli raziskovati pisateljevo preteklost in ugotovili, da ta morda ni tako temačna, kot jo je sam predstavljal v knjigi: v zaporu, na primer, ni preživel treh mesecev, ampak par ur, nobene od njegovih nekdanjih deklet ni povozil avto in tako dalje.

Jamesa Freya se spomnimo po knjigi Milijon majhnih koščkov (prevedena je bila tudi v slovenščino) in njenem nadaljevanju Moj prijatelj Leonard. Prvo delo je veljalo za eno najbolj ganljivih (in šokantnih) avtobiografskih izpovedi o boju z odvisnostjo od mamil in alkohola, kar jih je bilo kdaj "ujetih" na papir - vse dokler ni prišlo na dan, da je Frey cele odlomke v imenu boljše zgodbe malo "obdelal" ali pa si jih mirno izmislil.

Njegova prihodnost bo očitno še bolj razgibana: 22. aprila bo izšel njegov novi roman, The Final Testament of the Holy Bible. "Izhajam iz ideje, kakšen bi bil Jezus, če bi živel v tretjem tisočletju in v New Yorku. V kaj bi verjel? Kako bi živel? S kom?" je o svojem pristopu povedal že lani. Njegov Judež bo, po drugi plati, "enak kot pred dva tisoč leti: sebičnež, ki misli nase bolj kot na dobrobit človeštva, ki denar ceni bolj od ljubezni".

Apokrifni evangelij?
Mesija, čigar drugi prihod obravnava Freyeva knjiga, bo "Ben Jones", Odrešenik, ki kadi travo in spi s prostitutkami. Pri distribuciji knjige bo Freyu pomagal ameriški trgovec z umetninami (in milijarder) Larry Gagosian.

Zion Avrohom, kot je "Benu" v resnici ime, živi v umazanem stanovanju v Bronxu. Njegovo življenjsko zgodbo "sestavimo" prek pripovedovanj njegovih prijateljev, družine in "oboževalcev", pripoved pa naj bi bralcu zastavila vprašanje, kakšen je pomen krščanstva v sodobni družbi. Predstavnik galerije Gagosian, ki bo roman izdala v nakladi 10 tisoč izvodov, napoveduje: "Čeprav je Mesija, Ben ni tisti, h kateremu kristjani molijo zadnjih dva tisoč let."

Knjigarne so "mimo"
Knjige bodo bralce pričakale v usnjenih platnicah, ki jih bo likovno opremil ameriški fotograf Gregory Crewdson, znan po svoji "nadrealistični" fotografiji. Namesto v knjigarnah bo roman mogoče kupiti na spletu in v umetnostnih galerijah (ali pa seveda v digitalni različici za iPad in kot e-knjigo). Za najbolj petične oboževalce bo na razpolago še tisoč oštevilčenih izvodov s Freyevim podpisom.

"Poskušal sem napisati teoretični, tretji del Svetega pisma," je Frey prav nič skromno povedal za tabloid New York Post. "Bila je Stara, potem Nova in zdaj še Zadnja zaveza."

Morda ima le previsoka pričakovanja?
Seveda mu je jasno, da knjiga ne bo ostala neopažena: "Prepričan sem, da bo desnica zaradi Benove zgodbe ponorela." Za podporo se je zato namesto na "tradicionalnega založnika raje obrnil na galerijo Gagosian - češ da založniška korporacija ne bi zdržala pritiska groženj s smrtjo, zažiganj knjig in prepovedi v ZDA, ki jih pričakuje.

Vsaka publiciteta je dobra publiciteta
Freyev zadnji "flirt" s publiciteto se je zgodil novembra lani, ko se je neki newyorški časopis razpisal o njegovem novem podjetju Full Fathom Five, ki naj bi se ukvarjalo z izdajanjem komercialnega leposlovja za mlade, ki naj bi ga pisala skupina petih avtorjev. Podjetje, ki si je reklo "tovarna fikcije", naj bi pisateljem ponudilo "brutalne" pogodbe. "Bedna pogodba, ampak sijajna priložnost," je bil iskren eden izmed njih (za svoje pisanje naj bi dobil 250 dolarjev in odstotek od dobička romana).