V obliki civilne pobude osnutek zakona zavrača 72 podpisanih avtorjev, pesnikov, pisateljev, založnikov, prevajalcev, raziskovalcev, univerzitetnih profesorjev in drugih delavcev v znanosti, šolstvu in kulturi, ki predlagajo umik osnutka zakona, vso zainteresirano javnost pa pozivajo k razpravi.

Kot poudarjajo pobudniki, bi moral predlagatelj zakona oblikovati tehtnejše argumente, s katerimi bi utemeljil, da obstajajo razlogi za ustanovitev agencije za knjigo, in ob tem pozivajo, naj v obrazložitvi podrobno navede razloge, zakaj predvidenih nalog ne bi bilo mogoče izvajati v okviru obstoječe organizacijske oblike. Predlagajo tudi, da bi morali "učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog" zagotoviti znotraj upravnega organa.

Le navidezno zmanjšani politični vpliv
Ob tem člani pobude še opozarjajo, da bi se politični vpliv na tem področju z morebitno ustanovitvijo agencije le navidezno zmanjšal. "Pristojnosti ustanovitelja, sestava sveta javne agencije, način imenovanja direktorja in druge določbe iz poglavja v zakonu o javnih agencijah, ki urejajo problematiko organov in vodenja agencije, kažejo na to, da gre za paradržavno organizacijo, v kateri ima glavno besedo politika in ne stroka," še pojasnjujejo.

Ogrozitev ravnovesja med zasebnimi in javnimi interesi
Osnutek zakona med opredelitvami nalog predvideva skrb za pridobivanje neproračunskih sredstev in drugih virov financiranja za izvajanje strateških usmeritev na področju knjige, prihodke pa bi ustvarjala tudi s prodajo blaga in storitev. Ob tem so člani pobude zapisali, da bi "nov javni subjekt, ki bi razpolagal s centraliziranim odločanjem o razdeljevanju javnih sredstev, hkrati pa deloval še kot en gospodarski subjekt na področju založništva več, dodatno ogrozil šibko ravnovesje med zasebnimi in javnimi interesi. V tem kontekstu bi se ustanovitev agencije lahko razumela tudi kot privatizacija javnih služb."

Menijo še, da bi odločanje o javni kulturni politiki, založništvu in knjigi z ustanovitvijo agencije prešlo "izpod dežja pod kap", torej bi od pristojnih ministrstev prešlo neposredno pod vlado, še poudarjajo pobudniki, med katerimi je prvopodpisani pesnik in filozof Primož Repar.