Literarna klasika Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem je izšla kot strip: za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se podpisuje Damijan Stepančič. Strip bo konec januarja pospremila razstava v Cankarjevem domu, ambicije avtorjev pa so, da bi epsko delo dobilo tudi gledališko in celo animirano preobleko.

"Povest davnih dedov"
Finžgar je zgodovinski roman Pod svobodnim soncem po letu 1906 sprva objavljal v podlistkih, knjiga pa je prvič izšla leta 1912. Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc je na predstavitvi stripovske izdaje dejal, da ta predstavlja pomembno etapo v več kot stoletni zgodovini velikega slovenskega epa, ki je po njegovi presoji največja slovenska knjiga, dočakala pa je že več kot 40 ponatisov.

Grilc je k sodelovanju povabil Vojnovića, ki je poskrbel za priredbo besedila v stripovski jezik, največ dela pa je po njegovih besedah imel Stepančič, ki je besede prelil v podobe. Ilustrator je dejal, da je za strip uporabil "veliko črnila in papirja, živcev pa sploh ne", saj se je dela lotil z veseljem. "Sam strip ni copy-paste knjige v risarsko obliko, ampak gre do določene mere za čisto avtonomen izdelek. Čuti se, da je knjiga starejšega datuma, jaz pa sem jo želel skozi stripovski jezik narediti maksimalno sočasno, aktualno, moderno in hkrati dinamično." Dodal je, da je določene elemente skušal poudariti tudi s celostranskimi ilustracijami.

Strip: na križišču med literaturo in filmom
Vojnović pa je dejal, da se je z romanom spopadel po filmskem principu, ob tem pa iskal "ekonomijo pripovedi". Od osnovne zgodbe se sicer ni zelo odmikal: "Seveda je jezikovno umeščena v neki čas, a v bistvu sem bil presenečen, kako dobro ta zgodba funkcionira pripovedno. Zdelo se mi je, da ne potrebuje kakšnih blaznih vložkov, zgolj drobne posege in poudarke, ki seveda potem postanejo ključni."

Spremno besedo h knjigi je poleg Vojnovića napisal tudi Janez Bogataj, čigar mrzli stric je bil Finžgar. Po njegovih besedah je Pod svobodnim soncem "epski zgodovinski roman, ki poudarja junaško zgodovino Slovanov". Bogataj je spomnil, da je Finžgar kar dolgo čakal, da je njegova knjiga dobila ilustracije, čeprav si jo je tudi sam od začetka zamišljal obogateno s podobami. Dodal je, da prvi poskus ilustracije sega v leto 1951 in je predstavljal neke vrste zametek stripa. Razkril pa je tudi, da so skušali roman že trikrat prirediti v film.

Dogovor z MGM-om splaval po vodi
Prvi so se za to zanimali Američani iz podjetja Metro Goldwyn Mayer, a je Finžgar postavil pogoj, da morajo glavne like igrati igralci slovanskega rodu, zaradi česar do izvedbe ni prišlo. Sledila sta še dva neuspela poskusa slovenskih producentov ‒ Triglav filma in Vibe, še danes pa je prisotna ideja, da je roman več kot primeren za prenos na film. A kot je pripomnil Vojnović, mu je bilo že po 30 prebranih straneh jasno, da bi samo zanje "porabili desetletni budžet filmskega centra".

Obstajajo celo načrti za animirani film
Je pa Grilc dejal, da si želijo strip predstaviti tudi skozi druge formate. Za konec januarja je v veliki sprejemni dvorani CD načrtovana razstava Stepančičevih ilustracij za strip. Vodja razstavnega programa v CD Katarina Hergouth je dejala, da se bo obiskovalec na razstavi seznanil z literarnim delom, po drugi strani pa bo imel celovit vpogled v ilustratorjevo ustvarjanje, od zasnov do končnega rezultata.

V prihodnjih letih si obetajo tudi odrsko priredbo romana, po besedah Grilca pa ne skrivajo ambicij, da bi strip pretvorili v celovečerni animirani film.

Cankar v stripih je bil samo začetek
Pri Škrateljcu so se slovenskih literarnih klasik lotili že leta 2018 ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, ko so v sodelovanju z več priljubljenimi avtorji izdali knjige Hlapci ‒ ko angeli omagajo, Moj lajf in Hlapec Jernej in pasja pravica, Grilc pa je napovedal, da snujejo stripovsko priredbo Bobrov Janeza Jalna.