Ena izmed posebnosti rokopisa Sonetnega venca za Friederike Robert je tudi, da Heine besedila ni - kot je sicer bila njegova navada - na hitro nakracal na papir, saj gre namreč za lepopis, ki ga spremlja celo skrbno narisano okrasje. Foto: Landeshauptstadt Düsseldorf
Ena izmed posebnosti rokopisa Sonetnega venca za Friederike Robert je tudi, da Heine besedila ni - kot je sicer bila njegova navada - na hitro nakracal na papir, saj gre namreč za lepopis, ki ga spremlja celo skrbno narisano okrasje. Foto: Landeshauptstadt Düsseldorf
Heinrich Heine
Heine je bil zaradi svojih političnih pogledov s časom vse bolj osovražen in tako se je tudi naveličan cenzure v Nemčiji, leta 1831 preselil v Pariz, kjer je tudi umrl leta 1856. Foto: Wikipedia

Gre za rokopis iz pesnikovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja in se je zanj predpostavljalo, da je bil uničen v požaru kot večina pesnikovih izvirnikov iz tega obdobja. Da se je zapis sploh ohranil, je tako predmet velikega presenečenja. Mladi Heine je namreč večino svojih zgodnjih del hranil v hiši svoje matere, ki je leta 1833 pogorela, in zato so se ohranili le malokateri izvorni rokopis iz tega obdobja.

Zaradi tega je ta rokopis toliko večja redkost, je v teh dneh povedal Christian Liedtke, arhivar z düsseldorfskega Inštituta Heinricha Heineja. Inštitut je zdaj s pomočjo dveh financerjev rokopis iz zasebne zbirke odkupil za 32.000 evrov. Z inštituta so sporočili, da ga bodo po restavriranju postavili na ogled skupaj z 250 drugimi eksponati, povezanimi s Heinejem. Med njimi sta tudi rokopis večne Lorelaj in pramen pesnikovih las, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Posebnost rokopisa Sonetnega venca za Friederike Robert, kot se glasi celotni naslov, je tudi, da Heine besedila ni - kot je sicer bila njegova navada - na hitro nakracal na papir, saj gre namreč za lepopis, ki ga spremlja celo skrbno narisano okrasje. Liedtke je na predstavitvi poudaril, da se je pesnik česa takega lotil zares redko.

Oboževana pisateljica in salonska levinja
S temi soneti je Heine leta 1824 izrazil svoje oboževanje pisateljice in berlinske salonske dame Friederike Robert, ki je slovela po svoji lepoti. Madame! Sie sind die schönste aller Frauen! (Gospa! Ste najlepša vseh žena!) je hrepeneče zapisal pesnik.

Heine ji je svoj rokopis poslal v Berlin, kjer ga je ponosna prejemnica razkazovala v svojem razkošnem svetu salonskega življenja. In na ta način je rokopis očitno tudi ušel uničujočemu požaru, ki je doletel nekatera njegova druga dela. Od razkazovanja po berlinskih salonih pa je na njem ostalo nekaj vodnih madežev in majhnih zmečkanin na papirju, s katerimi se bodo sedaj spopadli restavratorji.

Leta 1844 je Heine sonet Madame! Sie sind die schönste aller Frauen! objavil skupaj z drugimi soneti, s katerimi je spleten v venec, ki je razburil takratno javnost s svojim neprikritim erotičnim nabojem. In tako so mnogi Heinejevi sodobniki stvaritev označili za škandalozno.

"Prvi mož stoletja" in zadnji pesnik romantike
Heinrich Heine se je kot Harry Heine rodil v Düsseldorfu in ker naj bi njegovo rojstvo padlo na novoletno noč leta 1797, je bojda rad to letnico spremenil v 1799 in se označeval za prvega moža stoletja. Še posebej s svojo poezijo, vključno z najbolj priljubljeno zbirko Knjiga pesmi (Buch der Lieder), se je proslavil kot zadnji pesnik romantike, ki jo je hkrati tudi že presegel. Heine je umrl leta 1856 v Parizu, kamor se je preselil že 1831.