V 210 slovenskih občinah deluje 58 splošnih knjižnic z 273 izposojevališči in 12 bibliobusov, ki se ustavljajo na 663 postajališčih v 584 krajih, so zapisali na spletni strani Združenja splošnih knjižnic. V splošne knjižnice je včlanjenih več kot pol milijona prebivalcev Slovenije, ki knjižnice obiščejo skoraj 10-milijonkrat letno. Vsak Slovenec si po podatkih iz leta 2008 povprečno izposodi 12 enot gradiva na leto, kar nas uvršča v evropski vrh. Prispevek za delovanje knjižnic znaša 24 EUR letno na prebivalca Slovenije. Foto: EPA
V 210 slovenskih občinah deluje 58 splošnih knjižnic z 273 izposojevališči in 12 bibliobusov, ki se ustavljajo na 663 postajališčih v 584 krajih, so zapisali na spletni strani Združenja splošnih knjižnic. V splošne knjižnice je včlanjenih več kot pol milijona prebivalcev Slovenije, ki knjižnice obiščejo skoraj 10-milijonkrat letno. Vsak Slovenec si po podatkih iz leta 2008 povprečno izposodi 12 enot gradiva na leto, kar nas uvršča v evropski vrh. Prispevek za delovanje knjižnic znaša 24 EUR letno na prebivalca Slovenije. Foto: EPA
knjižnica
V letu 2010 so knjižnice svoje zbirke povečale za 553.747 enot gradiva, ki si ga je izposojalo 504.354 članov. Torej je vsak četrti prebivalec Slovenije član knjižnice, vsak član pa si je v enem letu izposodil 47 enot knjižničnega gradiva. Foto: BoBo

Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen je dejala, da je v knjižnice včlanjenih več kot 500 tisoč prebivalcev Slovenije, kar pomeni 25 odstotkov vsega prebivalstva, k njim pa je treba prišteti še vsaj za polovico toliko uporabnikov, ki članske izkaznice nimajo in uporabljajo knjižnične storitve in knjižnično gradivo le v prostorih knjižnice ali pa si gradivo izposojajo preko svojih sorodnikov, prijateljev. Skupaj naj bi torej storitve in gradivo slovenskih splošnih knjižnic uporabljalo približno 40 odstotkov Slovencev.

Letos med večjimi odprta knjižnica v Kranju
Po besedah Horženove se v knjižnicah, ki jih financirajo lokalne skupnosti, zavedajo, da živimo v finančno neprijaznem času in da se že za prihodnje leto kaže trajno zmanjševanje sredstev za to dejavnost. V združenju si želijo, da bi lokalne skupnosti knjižnice razumele kot pomembne kulturne institucije v lokalnih okoljih, a se tudi v knjižnicah pripravljajo na racionalizacijo delovanja.

Podsekretar na ministrstvu za kulturo Marjan Gujtman je knjižnice označil kot primer strpnega sobivanja ljudi, idej in nazorov v naši družbi. Letos je bilo po njegovih besedah odprtih nekaj knjižnic, med največjimi je Mestna knjižnica Kranj, za prihodnje leto pa je napovedal odprtje nove osrednje knjižnice v Gornji Radgoni.

Knjižnice tudi pri projektu Simbioz@
Na prireditvi v organizaciji Združenja splošnih knjižnic so predstavili tudi pomen sodelovanja knjižnic v projektu Simbioz@. Njegov pobudnik in direktor zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič, verjame, da so knjižnice stičišče medgeneracijskega sodelovanja, zato se se v omenjenem projektu tudi obrnili nanje. Projekt je spodbudilo slovensko zaostajanje v EU na področju elektronske pismenosti, predvsem podatek, da več kot 90 odstotkov starejših od 65 let še ni uporabilo spleta. Ideja projekta, ki je potekal od 17. do 21. oktobra, je bila, da mlajši pokažejo starejšim osnove računalništva. Pri projektu je sodelovalo 5.706 udeležencev in 2.413 prostovoljcev.

Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije bo dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. november, proslavilo s prireditvijo 23. novembra dopoldne v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.