Politična nekorektnost je tudi tokrat geslo Oriane Fallaci. Foto: Učila International
Politična nekorektnost je tudi tokrat geslo Oriane Fallaci. Foto: Učila International
Umberto Eco: O literaturi.
Umberto Eco tokrat v vlogi strokovnjaka za literaturo. Foto: Učila International
Anna Funder: Zloglasni Stasi
Stasi je ob življenje spravil na tisoče ljudi. Foto: Učila International

Z Apokalipso je Fallacijeva sklenila svojo razvpito trilogijo, k pisanju katere jo je spodbudil napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. Tako kot v prejšnjih dveh delih pisateljica tudi tokrat obsoja islamski terorizem in fundamentalizem ter vneto brani vrednote in moralne temelje krščanske Evrope.

Antiarabizem - ena od evropskih bolezni
Strokovnjak za Bližnji vzhod na Filozofski fakulteti Klemen Klun je zato Fallacijevo označil za "bolnico antiarabizma - domnevne evropske bolezni", ki nikdar ne opisuje pozitivnih razsežnosti kulturnega prostora arabske civilizacije.

Novinarka z natančno izoblikovanimi političnimi prepričanji
Posebnost Apokalipse je, da je delo napisano v obliki intervjuja. Še bolj nenavadno pa je, da je to intervju Fallacijeve same s seboj. Pisateljica se je sprva uveljavila kot vojna dopisnica, ki je spremljala vse večje vojne spopade v drugi polovici 20. stoletja: od Vietnama, prek latinskoameriških nemirov v 70. do zalivske vojne. Čeprav je bila novinarka, zaprisežena poklicni nepristranskosti, pa se je Oriana Fallaci vedno opredeljevala do aktualnih političnih vprašanj in s svojimi spornimi odgovori še spodbujala nastajanje mita o sebi.

Apokalipsa pa ni edina novost Učil, ki so svojo ponudbo oplemenitila še z deloma Umberta Eca (O literaturi) in Anne Funder (Zloglasni Stasi).

Tokrat strokovni Eco
O literaturi je zbirka devetih Ecovih razprav o literaturi, njenem ustvarjanju in učinkih. Slednje ilustrira tudi skozi analizo del velikanov literarnega ustvarjanja, Danteja, Borgesa in drugih. Knjiga verjetno ne bo preveč razveselila oboževalcev Ecovih skrivnostnih zgodovinskih pustolovščin, bo pa zagotovo obogatila osebno knjižnico vseh, ki sledijo delu Eca kot priznanega semiotika.

Družba splošnega nezaupanja
Avstralka Anna Funder pa je z delom Zloglasni Stasi - avtorici je prineslo nagrado BBC-ja za najboljšo reportažo leta 2004 - ustvarila verodostojen dokument o delovanju zloglasne vzhodnonemške varnostno-obveščevalne službe, ki je z obličja zemlje pospravila na tisoče "državnih sovražnikov".

Funderjeva je v knjigi zbrala pretresljiva pričevanja in izpovedi posameznikov, ki jih je Stasi bodisi oropal za nekaj let življenja običajnega državljana bodisi jim je odvzel katerega od sorodnikov ali prijateljev. Stasi se je globoko zajedel v pore družbenega življenja Nemške demokratične republike, saj je zaradi njegovih akcij "vsakdo sumničil vsakogar, kar je povzročalo nezaupanje, ki je bilo temelj družbenega obstoja".