Izid ponatisa Novega testamenta v cirilici je sledil ponatisu prevoda v glagolski pisavi. Foto: NUK
Izid ponatisa Novega testamenta v cirilici je sledil ponatisu prevoda v glagolski pisavi. Foto: NUK
Franc Berneker: Primož Trubar (1910)
Hans Ungnad, ki je skušal najti najboljši način za ustavitev Turkov, je sledil Trubarjevemu programu prevajanja knjig za protestantsko versko izobrazbo, saj je želel s prevodi v protestantsko vero spreobrniti Turke. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

Ponatis Novega testamenta v cirilici sledi dve leti za izidom ponatisa Novega testamenta v glagolici. Oba ponatisa pa sta korak k oblikovanju že načrtovanega 'triptiha katekizma', ki bi vseboval prevode tekstov v glagolici, cirilici in latinici. Danes predstavljeni ponatis je projekt protestantske teološke fakultete Matije Vlačiča Ilirika v Zagrebu in NUK-a. Slednji tudi hrani izvirnik, ki tako kot glagolska različica izvira iz nemškega mesta Urach. Ob predstavitvi projekta je vodja rokopisne zbirke v NUK-u Marijan Rupert, ki je prav tako sodeloval pri tem projektu, dejal, da prevod pomeni tudi promocijo avtorja prve slovenske knjige Primoža Trubarja.

Trubarjeva sodelavca v Bibličnem zavodu
Za prevod Nove zaveze v cirilico sta leta 1563 poskrbela Trubarjeva sodelavca v Bibličnem zavodu v Urachu Štefan Konzul in Antun Dalmata, oba pa sta izhajala iz Istre, in sicer z istega območja. To je povedal Alojz Jembrih, pisec obsežne spremne študije in velik poznavalec 'hrvaškega testamenta', ki je tudi poudaril pomembnost prevajanja in posodabljanja izvirnikov, saj tako postanejo dostopni širši javnosti. Tako je tudi prepričan, da bo nova izdaja z dodatnimi listi oziroma skenogrami iz Univerzitetne knjižnice v Baslu v pomoč številnim filologom, teologom in drugim raziskovalcem.

Utopični načrt miritve Turkov
Marijan Rupert je tudi dejal, da naj bi bili obe izdaji del širšega političnega projekta. Vodja Bibličnega zavoda, koroški plemič in poveljnik Vojne krajine, Hans Ungnad si je namreč prizadeval za širjenje protestantske vere, s čimer je skušal zaustaviti vpliv turških vpadov v južni Evropi. Pri tem se je opiral tudi na Trubarjev program, ki je predvideval prevode Biblije, Katekizma in drugih knjig za protestantsko versko izobrazbo južnoslovanskih narodov. Ungnadova ideja naj bi bila po Rupertu utopična, saj so bili Turki muslimani in tudi niso znali slovanskih jezikov, vseeno pa so ta prevodna dela (cirilska verzija v 1.000 in glagolska v 2.000 izvodih) bila v pomoč janičarjem in vsem, ki so odšli v turško suženjstvo.

P. B.