Tessa Dick, ki v samozaložbi izdani roman The Owl in Daylight imenuje poklon svojemu pokojnemu (in bivšemu - ločila sta se leta 1977) možu, je bila Dickova peta in zadnja zakonska partnerica. O samem romanu je bilo ob Dickovi smrti le malo znanega, ga je pa omenil v pismu svojemu založniku. Tessa pravi, da je imel idejo o znanstveniku, ki vzpostavi kompleksno računalniško mrežo, na koncu pa ostane ujet v virtualni resničnosti. Računalnik je namreč tako napreden, da razvije lastno voljo in se upre frivolnemu namenu, za katerega je bil ustvarjen (upravljanje tematskega parka). Dick je po ženinih besedah nameraval črpati motive tudi iz Dantejeve Božanske komedije (natančneje, Pekla) in legende o Faustu.

New age sreča "danbrownovsko" zaroto?
Tessina različica, ki naj bi izražala "duha" pokojnikove ideje in je obenem "ohlapno zasnovana" po njegovem življenju, je pripoved o tretjerazrednem skladatelju Arthurju Grimleyju, ki ugotovi, da je vesolje sestavljeno iz glasbe. "S potovanjem skozi Dantejev pekel in Mozartovo Čarobno piščal obogati svojo dušo z večnimi skrivnostmi," je Tessa zapisala na svojem blogu. "Medtem pa skrivna organizacija naklepa proti vsem, ki skušajo razsvetliti človeštvo."

Obiski iz onstranstva - ali marketinška poteza?
Knjiga je morala iziti v samozaložbi, ker zanjo ni pokazal zanimanja nobeden od večjih založnikov. "Upam, da sem podala duha Sove, kakršno bi napisal Phil, če mu načrtov ne bi prekrižal infarkt," pravi Tessa. Dodaja še, da "ima včasih občutek, da mož z njo navezuje stik iz onstranstva". "Ideja je preveč srhljiva, da bi jo lahko popolnoma sprejela," priznava tudi sama. "Najbrž gre za to, da sem ga poznala tako dobro, da razmišljam tako, kot bi on."

Življenjepis, ki bi sam po sebi lahko bil roman
Prav v tem času pa nastaja še ena "Sova v dnevni svetlobi" - film, v katerem bo kultnega pisatelja igral Paul Giamatti. Šlo bo za preplet njegove biografije in izseke iz najslavnejših romanov, tudi iz nikoli dokončanega The Owl in Daylight. Režiser še ni izbran, scenarij pa piše Tony Grisoni. Pravzaprav je skoraj nenavadno, da o Dickovem barvitem življenju ni še nihče posnel filma: smrt njegove sestre dvojčice kmalu po rojstvu, pet zakonov, eksperimentiranje z mamili, videnja božanskih bitij (verjetno povezano s prejšnjo alinejo) in paranoične fantazije - "hvaležnega" gradiva za filmski scenarij je vsekakor doživel dovolj.

Po smrti so ga resnično "presadili" v Hollywood
Šalo na stran: romani in kratke zgodbe Philipa K. Dicka so imele na Hollywood izredno daljnosežen vpliv; roman Do Androids Dream of Electric Sheep? in zgodba We Can Remember It For You Wholesale sta navdihnila spektakla Iztrebljevalec in Popolni spomin (v tem vrstnem redu), po predlogi njegove zgodbe pa je nastal tudi triler Johna Wooja Paycheck, Vanilla Sky (oziroma španski Abre los ojos - delno po romanu Ubik), Minority Report, "rotoskopirani" A Scanner Darkly s Keanujem Reevesom v glavni vlogi, predlanski Next (po zgodbi The Golden Man) in še cela vrsta drugih. Ironično, če vemo, da se je Dick še leta 1980 zaklinjal, da ”me boste v Hollywood spravili samo, če moje truplo posadite v avto in mi na obraz narišete nasmeh”.

Ironija je v nebo vpijoča
Pisatelj, ki je bil eden najbolj gorečih sovražnikov populistične kulture v potrošniških osemdesetih letih, je posmrtno postal hollywoodska ikona. A Scanner Darkly je bil leta 2006 že osmi Dickov roman, ki je doživel filmsko adaptacijo, a avtor ni videl nobenega – zmagoslavni niz se je začel tik po pisateljevi smrti, leta 1982 s filmom Blade Runner (Iztrebljevalec). Pisatelj, ki je imel še priložnost prebrati scenarij, je bil nad projektom režiserja Ridleyja Scotta vse prej kot navdušen: “Na platnu bi rad videl tudi svoje ideje in ne le zgolj posebnih učinkov.” Danes je Dick tisti predstavnik svojega žanra, od katerega si je filmska industrija izposodila največ knjižnih predlog.

Pisatelj, ki je v divjih sedemdesetih letih zapadel v odvisnost od amfetaminov, je delno tudi zato doživljal intenzivne izbruhe ustvarjalnosti; v takem razpoloženju je roman spisal kar v dveh tednih. Večina njegovih knjig se vrti okrog “velikih” vprašanj obstoja boga in pomena življenja, ki pa so zakrita s celim sprevodom androidov, vesoljskih bitij in futuristične tehnologije in zato zelo priljubljena tarča filmskih ustvarjalcev.

Ana Jurc