Pisatelj je umrl davi zaradi srčnega infarkta, je sporočil njegov založnik. Pisatelja so brez znakov življenja pripeljali v bolnišnico in ga oživljali, vendar neuspešno – ob 8.40 so ga razglasili za mrtvega, so sporočili iz ene od tiranskih bolnišnic. Smrt pisatelja je potrdil tudi založnik in urednik Bujar Hudhri.

V romanih, kot sta Zlomljeni april in General mrtve armade, je Kadare z metaforami in s tihim sarkazmom opisoval groteskno usodo svoje države in njenega ljudstva pod komunističnim diktatorjem Enverjem Hoxho. Pisatelj, ki je s svojimi deli pritegnil mednarodno javnost, je ves čas vztrajal, da ni politični avtor.

Albanski voditelji so pisatelja označevali za izdajalca, in ko je leta 1990 pobegnil v Francijo, so mu nekateri očitali privilegiran položaj pod Hoxho, ki je Albanijo v času svoje vladine odrezal od preostalega sveta. Pisatelj pa je tovrstne obtožbe zavračal z ostrim sarkazmom. "Pred kom me je Enver Hoxha ščitil? Pred Enverjem Hoxho samim?" je dejal v pogovoru leta 2016.

Prve prepovedi, a tudi navdušenje mednarodnega prostora
Rodil se je leta 1936 v mestu Gjirokastër, kjer je odraščal na ulici, kjer je generacijo pred njim živel Hoxha. Svoje prvo pesniško zbirko je objavil že pri 17 letih. Študiral je na Univerzi v Tirani, kjer je prejel vladno štipendijo za študij književnosti v Gorkijevem inštitutu v Moskvi. V Tirano se je vrnil leta 1960 in v reviji objavil odlomek svežega romana o dveh študentih, ki na novo spišeta izgubljeno albansko besedilo. Delo so takoj prepovedali. Tri leta pozneje je cenzuro prestal njegov roman General mrtve armade, zgodba o italijanskem generalu, ki v 60. letih potuje po Albaniji, da bi našel posmrtne ostanke med drugo svetovno vojno padlih italijanskih vojakov. Albanski kritiki so bili do romana neizprosni in mu očitali, da nima nič skupnega s socialističnim realizmom, ki ga zahteva režim. Povsem drugače ga je sprejelo mednarodno prizorišče – roman je leta 1970 izšel v Franciji in postal prva senzacija. Le Mond ga je hvalil kot nepričakovano čudovit, poln čarobnosti.

Kljub zavetju mednarodnega prostora je za pisatelja prihodnjih dvajset let zaznamovalo nihanje med umetniško svobodo in preživetjem. Pozneje je po prihodu v Pariz, kjer je zaprosil za politični azil, začel objavljati dela, kjer je bila kritika in napad na totalitarizem v Albaniji veliko bolj neposreden.

"Nikoli nisem trdil, da sem oporečnik v pravem pomenu besede," je povedal v pogovoru za Jerusalem Post. "Odkrito nasprotovanje režimu Hoxhe je, podobno kot nasprotovanje Stalinu v času Stalinovega režima v Rusiji. Oporečništvo je položaj, ki ga nihče ne more niti začasno prevzeti brez posledic. Po drugi strani moje knjige vključujejo zelo jasno obliko odpora do režima."

Hvaležen za literaturo, ker mu je dajala možnost, da premaga nemogoče
"Pekel komunizma, tako kot vsak drug pekel, je bil dušeč v najslabšem pomenu besede," je pisatelj povedal v oktobra lani, v enem svojih zadnjih intervjujev. "A literatura je to spremenila v življenjsko silo, silo, ki ti je pomagala preživeti, dvigniti glavo in zmagati nad diktaturo. (...) Zato sem tako hvaležen za literaturo, ker mi daje možnost, da premagam nemogoče," je takrat še povedal pisatelj, ki je kljub opazni šibkosti še vedno delal.

Ko se je leta 2019 ob odprtju muzeja v njegovem nekdanjem domovanju vrnil v Tirano, je dejal, da njegovo "delo sledi le zakonom literature in ne upošteva nobenih drugih zakonov". "Ljudje, ki so živeli v tem času, so bili nesrečni. Vendar umetnost je nad tem. Umetnost pod režimom ni niti nesrečna niti srečna."

Ob obisku Slovenije
Kadare je na povabilo Slovenskega centra PEN marca leta 2010 obiskal tudi Slovenijo. Takrat je na vprašanje, kako se rojevajo njegovi liki, povedal, da je literatura zapleten, tudi skrivnosten mehanizem, in odgovoril z metaforo: "Če je literatura stroj, sem jaz strojnik. Znam ga upravljati, ne vem pa, kako deluje".

Ob svojem obisku Slovenije je še povedal, da je dežela nanj naredila velik vtis in da Albanija o takšnih življenjskih razmerah lahko le sanja. Včasih je Slovenija sodila na Balkan. "Zdaj ste ga zapustili, kar je za nas sreča, saj vemo, kateri poti moramo slediti."

Njegova dela so prevedena v več kot 40 jezikov, zanje je prejel številne literarne nagrade. Leta 2005 je bil dobitnik prve mednarodne nagrade man booker.