Znanje, talent, humor in veselje do slikanja so bili tkivo, ki je Schmidta skoraj štirideset let uvrščalo med najpomembnejše in najbolj zaželene ilustratorje na Slovenskem. Z ilustracijami je opremil nekaj ključnih del slovenske mladinske literature, denimo Kurirčke Janeza Bitenca, Dobro jutro, dober dan Žarka Petana, Hišo Daneta Zajca, delo Nebotičniki, sedite Nika Grafenauerja, knjigi Kekec na hudi poti ter Kekec in Bedanec Josipa Vandota, Mici iz 2.A Majde Koren, Periskop Borisa A. Novaka in Kosovirje na leteči žlici Svetlane Makarovič.

Ilustriral je številne učbenike, njegov opus pa obsega tudi avtorski knjigi Nejčev prvi leksikon (1972) in Nejčev drugi leksikon (1984).

Mladim bralcem je približal kulturno izročilo
V zadnjih letih pa se je posvečal predvsem risanju stripov, navaja četrtkova izdaja Dela. Za avtorsko slikanico Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu je še letos spomladi dobil nagrado izvirna slovenska slikanica, ki jo podeljuje Združenje knjižnih založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Po navdih za pravljice v stripu je Scmidt segel v slovensko ljudsko izročilo in - kot izda že naslov - z eno pravljico tudi v svetovno zakladnico pravljic. Izbral je 17 slovenskih ljudskih pravljic iz različnih slovenskih pokrajin in jim dodal še pravljico o možicu Špicparkeljcu bratov Grimm. Vse je korektno priredil, pri čemer njegove priredbe niso v ničemer škodile pravljičnim vsebinam, je žirija zapisala v utemeljitvi nagrade. Schmidt je s Slovenskimi pravljicami (in še eno nemško) v stripu "izkazal odlično in dovršeno delo, ki s svojimi prepoznavnimi pastelnimi toni bralcu učinkuje prijazno, varno in domače", slikanico pa odlikujeta tudi "filigranska risba in dovršeno grafično oblikovanje celote."

Schmidt sam je povedal, da se je za strip odločil, ker je to dober način, da se zgodbe, ki jih otroci že poznajo, predstavi na nov način. "Če otroci vidijo zgodbico, ki jim jo je mama brala zvečer, v majhnih sličicah, je to novo odkritje neke zgodbe," je dejal.

Za vsako besedilo je imel likovni odgovor
Lani je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga. "Videti je, da besedilo, ob katerem bi se zmedel ali utihnil, ne obstaja," so zapisali podeljevalci. Za vsako pravljico, zgodbo, pesem ali članek je imel svoj slikarski odgovor, vedno pravljičen in resničen obenem. Vedno drugačen, nepredvidljiv, z očarljivo hudomušno distanco, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Matjaž Schmidt se je rodil leta 1948 v Ljubljani. Vpisal se je na študij arhitekture, a se nato odločil za Akademijo za likovno umetnost. Prvo službo je dobil kot oblikovalec v oglaševalskem podjetju, pozneje pa je postal učitelj likovne vzgoje. Poleg tega je ilustriral za različne časopise, in ko je bilo ilustratorskega dela preveč, je pustil službo ter pred tridesetimi leti postal samostojni umetnik. Domači atelje si je delil z ženo, prav tako priznano ilustratorko, Jelko Godec Schmidt.