Telladova se je leta 1994 vpisala v Guinessovo knjigo rekordov kot avtorica, zaslužna za prodajo največ knjig v španščini (več kot 400 milijonov izvodov). "Izjemna produkcija Corín Tellado se bo ohranila kot zanimiv sociološki fenomen," je o njej nekoč izjavil perujski romanopisec Mario Vargas Llosa (ki tudi sam velja za plodovitega pisatelja). Vseeno njuna opusa nista povsem primerljiva: Telladova je bila vsaj pol stoletja nesporna kraljica sentimentalnih romanov, ki jim Španci zgovorno pravijo "novela rosa". Kot taka je bila seveda pogosto tarča prezira kritikov, a njeno pisanje, ki ni imelo pretiranih stilističnih ambicij, sta po njenem lastnem mnenju - in mnenju neštetih bralcev - "upravičili" spretnost in učinkovitost, s katerima je znala nagovoriti kar najširšo plast bralstva. ("Nekdo pač mora pisati zgodbe o ljubezni", je nekoč izjavila).

Umrla je le petnajst dni pred svojim 83. rojstnim dnevom; zadnja leta je svoje romane narekovala, ker zaradi pešajočega vida ni mogla več tipkati.

Po romantiko se ni zatekala k fevdalcem in princeskam
Maria del Socorro Tellado Lopez - to je bilo njeno krstno ime - se je od drugih dveh žanrsko sorodnih "kraljic" literature, Barbare Cartland in Victorie Holt, ločila predvsem po tem, da svojih zgodb ni postavljala v zgodovinski okvir, ampak se je raje držala sodobne tematike. Zasluge za svoj "diskretni" literarni slog, ki je eksplicitno povedal zelo malo, implicitno pa vse, je pripisovala diktaturi generala Franca, ki je na španski literarni pokrajini pustila globok pečat. "Diktatura je narekovala moj slog pisanja. Nekateri romani so prišli od cenzorjev s toliko podčrtanega, da se je videlo le še črno. Naučili so me insinuirati, nakazati namesto povedati".

Ni ostalo samo pri zaljubljenih pogledih ...
Po Francovi smrti si je kljub vsemu dala duška: izdala je 26 erotičnih romanov; 16 pod psevdonimom Ada Miller in preostale kot Ada Miller Leswy - po njenih besedah jih je bilo napisati lažje kot druge, ker se pač niso ukvarjali s čustvi.

Leta 1927 v ribiški vasici Viavélez rojena deklica, ki je imela štiri brate in nobene sestre, se je šolala pri nunah. Prvi roman, Atrevida apuesta (Drzna stava), je izdala že pri 19 letih. Čeprav je svoje (poklicno) življenje posvetila ljubezni v najrazličnejših oblikah, je večino življenja preživela kot ločenka: leta 1963 se je po štirih letih ločila od Dominga Egusquizage, s katerim sta imela dva otroka. "Sita sem bila obsedenosti, ljubosumnih izpadov in predvsem življenja z nekom, s komer nisem hotela živeti," je nekoč povedala v intervjuju za El Mundo.

Ana Jurc