Vlady Kociancich se je rodila leta 1941 v argentinski prestolnici. Njen oče Janez, slovenski izseljenec iz Gorice, jo je s svojimi zgodbami o domovini uvedel v svet književnosti, kot je sama vedno poudarjala.

Študirala je književnost na buenosaireški univerzi, kjer se je spoprijateljila z Jorgejem Luisom Borgesom, enim največjih literatov sploh, ki jo je zelo cenil, prav tako tudi pisatelj Adolfo Bioy Casares.

Vlady Kociancich je avtorica sedmih romanov, na primer: Osmo čudo, Zadnji Shakespearjevi dnevi, Abesinija, Plitvine strahu, Svetišče žensk, Sicilijanske ljubezni in Slika dvomljive smrti ter več knjig kratkih zgodb, prevedenih v številne jezike, dobila je prestižne literarne nagrade, med drugimi tudi nagrado Jorgeja Luis Borgesa leta 1988.

V slovenščini imamo njen roman Plitvine strahu v prevodu Tine Malič, v našem radijskem arhivu pa hranimo številne literarne oddaje in pogovor z Andrejem Rotom iz časa, ko je obiskala Slovenijo. Takrat je povedala, da piše zato, ker je "svet tako širok in tako globok, da vse v njem potrebuje glasove, ki jih lahko omogoči tista tisočletna in radodarna mati, ki ji pravimo literatura".