Čudežni Feliks je roman o trdni slovenski trgovski družini tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Njeno zazrtost v materialno blaginjo zamaje smrt očeta in vdor zunanjega sveta. Sredi usodnih sprememb in napovedi apokalipse čudežni deček Feliks odkriva svoje korenine in odrašča. Foto: ZKP RTV SLO
Čudežni Feliks je roman o trdni slovenski trgovski družini tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Njeno zazrtost v materialno blaginjo zamaje smrt očeta in vdor zunanjega sveta. Sredi usodnih sprememb in napovedi apokalipse čudežni deček Feliks odkriva svoje korenine in odrašča. Foto: ZKP RTV SLO

Sinoči se je izteklo zadnje nadaljevanje Velikega Gatsbyja ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda, danes pa se začenja branje romana Andreja Hienga Čudežni Feliks. Oddaja bo na sporedu vsak delovni dan ob 19.00 na programu Ars.

Sorodna novica Tik pred zimskimi počitnicami izid zvočnic Čudežni Feliks in Veliki Gatsby

Odprto knjigo Andreja Hienga Čudežni Feliks bo interpretiral igralec Igor Samobor, režiral jo je Alen Jelen. S kresnikom nagrajeni roman je postavljen v pozna trideseta leta 20. stoletja, ko Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi.

A vojna je zaenkrat še daleč, napetosti so v družini sami, v njenih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. ('V svetu blišča in bede') je tudi naslov letošnjega maturitetnega sklopa. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, o katerem se je v družini le šušljalo: čudežnega Feliksa.

Odprta knjiga Andreja Hienga Čudežni Feliks bo na sporedu vse do poletja, v celoti pa jo je mogoče poslušati tudi na zvočnici, ki jo je v sodelovanju z Mladinsko knjigo in Radiem Slovenija izdala ZKP RTV Slovenija.

Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925 – 2000) sodi med tiste slovenske književnike, ki so se že v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja odmaknili od social(istič)nega realizma. Pri svojih literarnih osebah, neredko postavljenih v meščansko in umetniško okolje, je po vzorcih modernega romana raziskoval njihovo notranje doživljanje, čustva in stiske ter erotične vzgibe.

Za svoj prozni in dramski opus je leta 1988 prejel Prešernovo nagrado, za zadnji roman Čudežni Feliks pa leta 1994 še nagrado kresnik.