Cappellani v svojem romanu stopi med mafijce. Foto: Učila
Cappellani v svojem romanu stopi med mafijce. Foto: Učila
Naslovnica romana Cesarica Orhideja
Orhideja je bila zadnja kitajska cesarica. Foto: Učila
Ljubezen gre skozi želodec ... Foto: RTV SLO

V Italijo jih bo popeljal Okus po ljubezni, v katerem Anthony Capella ob opisovanju dogodivščin Američanke Laure popisuje tudi življenje, kot ga živijo Italijani. Malo manj poetično plat Italije opisuje mafijski roman Kdo je Lou Sciortino? Ottavia Cappellanija, ki med platnicami skriva divji sicilijanski svet mafijcev in lepih deklet. V romanu Zbogom, Afrika Corinna Hofmann opisuje življenje, kot ga živi v Švici po prihodu iz Kenije; njeno tamkajšnje življenje so že spoznali bralci Bele Masajke. S Cesarico Orhidejo pa Anchee Min odstre nekaj tančic, ki ovijajo skrivnosti življenja na cesarskem dvoru v Prepovedanem mestu.

Kako se bo končal boj za oblast?
Cesarica Orhideja kitajske avtorice, ki od leta 1984 živi v ZDA, popisuje življenje zadnje kitajske cesarice Cu Hsi, ki je Kitajski vladala konec 19. stoletja. Bralci knjige, ki jo je prevedla Jedrt Maležič, najprej spoznajo njeno mladost, ki jo je preživljala kot hči provincialnega guvernerja. Njen vzpon na vrh kitajskega cesarstva se je začel s prijavo na razpis za cesarjevo ženo, in ko je bila res izbrana, se je preselila v prepovedano mesto, kjer jo je do cesarjeve postelje čakala še dolga pot, saj je imelo isti cilj še šest drugih uradnih žena in tri tisoč priležnic.

S podkupovanjem evnuhov ji je uspelo, njen položaj pa je še utrdilo rojstvo prestolonaslednika. A še preden ta odraste, cesar umre in boj za prestol se razvname; avtorica ne pove, kako se razplete, saj se roman konča s pogrebom Hsjen Fenga, zato urednica knjige Alenka Razboršek (tudi urednica romana Zbogom, Afrika) predvideva, da Anchee Min pripravlja nadaljevanje.

Švica je lahko prav tako razburljiva kot Kenija
Tako daleč v preteklost pa bralcev ne popelje roman Corinne Hofmann, ki se po kenijski "pustolovščini" vrne v Evropo. V Švici je njeno življenje prav tako razburljivo kot v Afriki, saj se mora spopadati s posledicami bolezni, z uradniki in s težavami povsem vsakdanjega življenja. Svojo preteklost popiše, da bi jo razumela tudi njena hči Napirai, prijateljice pa jo prepričajo, da jih objavi v Beli Masajki.

Parodija klasičnih mafijskih romanov
Ottavio Cappellani je v svojem prvencu napisal roman, ki po besedah urednice Branke Fišer s svojim filmskim kadriranjem kar kliče po filmski upodobitvi. Zgodba, ki bi jo lahko umestili med Sopranove in Botra, riše parodije ustaljenih mafijskih romanov. Zgodba je umeščena na Sicilijo, kamor newyorška mafijska družina za nekaj časa umakne Louja Sciortina, čigar vnuk je glavna oseba romana Kdo je Lou Sciortino?, ki ga je prevedla Katja Benevol Gabriječič. V njem se bralci seznanijo z elegantnimi mafijci, filozofirajočimi kriminalci, nenavadnimi frizerji, zasanjanimi glasbeniki, divjimi dekleti in nekoliko neverjetnimi ljubitelji filmov.

Ljubezen gre skozi želodec
Zgodbo Italije, v kateri glavne vloge nimajo mafijski botri, pa piše Anthony Capella, čigar knjigo je prevedla Nataša Grom, uredila pa Neža Božič. Ob Okusu po ljubezni lahko marsikateri bralec postane lačen, saj je roman poln opisov kulinaričnih dobrot, s katerimi Tommas uradno in Bruno neuradno zapeljujeta Lauro, ki študira v Rimu. Potrdi se, da gre ljubezen skozi želodec, saj se Laura res zaljubi v Tommasa, vanjo pa vrhunski kuhar Bruno, čigar umetnine pod svojim imenom "prodaja" Tommas.