Zadnje čase so postale mnoge izdaje pravljic zanimivo čtivo tudi za odrasle. Poleg tega, da izhajajo iz mitskega ljudskega izročila, imajo izrazit avtorski pečat. Kot meni profesorica in raziskovalka mladinske literature Milena Mileva Blažić, v sodobnem času vse bolj prihajajo v ospredje identitetne zgodbe odraslih. Blažićeva ocenjuje, da se je po letu 1990 začela renesansa pravljic. Dejstvo, da je identiteta v sodobnem času postala pomembna, se je odrazilo tudi na literarnem trgu.. Nemalo avtorjev se loteva retrospektivnega pisanja; vračanja v otroštvo, ki avtorju nenazadnje omogoča »čustveno bilanco« njegovega življenja.

Sanje z dvema avtorskima knjigama
V založbi Sanje so te dni izšli dve tovrstni knjigi pravljic: ilustrirana zbirka Afriške pravljice avtorja Kame Syworja Kamande in rahločutna pripovedka Pavla Čecha Čudežni vrt. Čechova slikanica velikega formata je tudi prva knjiga, ki so jo pri Sanjah izdali tudi v hrvaščini. Izdajanje knjig v tujih jezikih se bo v sanjah nadaljevalo že prav kmalu, saj se obeta ponatis in novi prevodi Zvezdice Zaspanke v šestih evropskih jezikih (španščina, angleščina, hrvaščina, češčina, italijanščina, francoščina).

V delu Afriške pravljice zbrane zgodbe izhajajo iz bogatega afriškega ljudskega izročila. Pisatelj Kama Sywor Kamanda jih je liriziral in jim s tem dodal avtorski pečat. Bralcu pripovedi odkrivajo "svet spletk, ukan in prevar, a tudi dobrote, ljubezni in pravičnosti", so zapisali pri Sanjah, obenem pa so prepojene s kulturo afriške celine in s svojo sporočilnostjo segajo v univerzalni prostor in čas. V slovenščino je afriške pravljice prevedla Tanja Ahlin, pod ilustracije pa se podpisuje Miloš Koptak.

Čechov Čudežni vrt je prevajalka Tjaša Koprivec "začutila kot zapis o tem, kako lepo ostaja v brezčasju". Gre za avtorsko slikanico – avtor je delo napisal in obenem poskrbel za slikovite in močne ilustracije v tehniki oljnega slikanja. Zgodba Pavla Čecha, ki je sprva opravljal delo strojnika in gasilca, danes pa je slikar in pisatelj, se vrača v otroštvo prek čudežnih prostorov, v katere je ujeta neminljivost.

Uganke za zimske dni
Te dni pa je izdala dve novi slikanici tudi domžalska založba Studio Hieroglif, katere vodilna dejavnost je izdajanje otroške revije Zmajček, namenjene otrokom od 3. do 9. leta. Ena izmed slikanic je literarno-didaktična, saj gre za bogato ilustrirano slikanico 96 ugank, razdeljenih po mesecih. Avtorica Zvezdana Majhen (vzgojiteljica, psihologinja in pesnica) je slikanico U(k)ganimo svet »preizkusila« na skupini otrok, ki imajo nemalokrat manj težav z reševanjem ugank v verzih kot starejši »cicibani«. Uganke se vežejo na posamezne dogodke v mesecih in letnih časih, v pomoč pa so tudi igrive ilustracije Erike Omrzel Vujić. Uganke imajo tudi sicer pomembno vlogo pri odraščanju, saj mladim reševalcem omogočajo, da krepijo postopke miselnega razvoja mišljenja z izločanjem in dodajanjem. Za tiste, ki ne poznajo rešitev, so te nanizane na zadnji strani.

Tudi slikanica Radovedna Metka, ki otrokom omogoči, da spoznajo svoje bližnje in daljne okolje, je zasnovana tako, da je ob koncu vsakega poglavja zastavljena uganka. Rešitev vsake uganke oziroma naloge da odraslim in otrokom odlično izhodišče za pogovor o vsebini. Nazorne ilustracije Alenke Bošnak Miklavžin je avtorica in urednica Urša Krempl nadgradila z besedilom, ki bo mladim bralcem odprl oči in omogočil, da spoznajo, da njihov svet z vsakdanjimi in malo manj vsakdanjimi situacijami skriva veliko zanimivosti.