Stvari seveda niso črno-bele: Taslima Nasreen se po prihodu v Evropo ni najbolje ujela z intelektualnimi krogi, ki so ji 'zamerili', da ni taka kozmopolitka kot na primer Salman Rushdie. Foto: EPA
Stvari seveda niso črno-bele: Taslima Nasreen se po prihodu v Evropo ni najbolje ujela z intelektualnimi krogi, ki so ji 'zamerili', da ni taka kozmopolitka kot na primer Salman Rushdie. Foto: EPA
Slika iz leta 1998 prikazuje demonstracije, s katerimi je fundamentalistična zveza Oikya Jote protestirala proti pisateljičini vrnitvi domov. Policija je imela nalog za njeno aretacijo, protestniki pa so zahtevali obešenje. Nasreenova se je po štirih letih skrivanja v tistih dneh pojavila v New Yorku. Foto: EPA

Časnik Indian Express je pred kratkim poročal, da je 44-letna pisateljica, ki se ji viza za bivanje v Indiji izteče februarja, indijske oblasti zaprosila za državljanstvo oziroma odobritev za trajno bivanje. Te ji niso popolnoma ustregle, izgnali pa je tudi niso - zaenkrat so ji dovoljenje za bivanje podaljšali za pol leta. Taslima Nasreen pravi, da se sicer v Evropi ne počuti slabo, a da lahko zgolj v Indiji "živi kot pisateljica", saj je v nenehnem stiku s svojim jezikom. Zaradi moči fundamentalistov v Bangladešu ne verjame, da se bo lahko kdaj vrnila v domovino.

"Ženski Rushdie"
Nasreenova je po svetu znana kot "ženski Salman Rushdie", ker je neka islamistična skupina jeseni leta 1993 razpisala denarno nagrado na njeno glavo. V njeni domovini so se pojavili protesti proti njeni knjigi Sramota, v kateri je opisala, kako so hindujski nacionalisti porušili indijski tempelj. Vse skupaj se je še zaostrilo, ko jo je neki indijski časopis citiral, da bi bilo treba nekatere stvari v Koranu popraviti ter odpraviti šeriatsko pravo (sama trdi, da ni tega nikoli rekla). Po grožnjah z usmrtitvijo je pisateljica leta 1994 zapustila Bangladeš, zbežala na Švedsko, nekaj časa je živela tudi v Združenih državah. V Bangladešu je več njenih knjig prepovedanih zaradi domnevne blasfemije in blatenja Korana.

Pisateljica že od leta 2005 živi v vzhodnoindijski prestolnici Kalkuti. Do zdaj je dovoljenje za bivanje morala podaljševati vsakih šest mesecev. Enkrat je že zaprosila za indijsko državljanstvo, a so njeno prošnjo zavrnili. Taslima Nasreen se boji vrniti v Bangladeš, ker ji tamkajšnja vlada, tako je prepričana, ne zmore zagotoviti varnosti.