Žirija je nagrajenko razglasila po pogovoru z nominiranci, med katerimi so ob nagrajenki bili še Sami Al-Daghistani, Miklavž Komelj, Aleš Šteger in Lucijan Zalokar. Podelitev nagrade bo v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Ivani Djilas je nagrado prinesla knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho (Goga, 2023). V knjigi je zbranih 43 esejev, ki so nastajali deset let in so bili objavljeni kot kolumne v reviji Mladina. Vsak je zaključena celota, vsi skupaj pa so avtobiografska pripoved o življenju umetnice, žene glasbenika in matere dveh otrok, ženske, "ki dela moški poklic" ter ki najdeva človečnost in svetlobo tudi v stiski in na robu obupa, je zapisala žirija.

Avtorica piše o svoji družini in delu, o načinih preživetja, o radoživosti in vztrajnosti, o vsakdanjih, ne le finančnih stiskah umetnice, hkrati pa neprizanesljivo opisuje razmere v družbi. "Lahkotno in hkrati ostro resnicoljubno piše o izstopajočih posebnostih posameznika, o nekonvencionalni družini, o izključujoči družbi, o tveganosti umetniškega poklica, o prizadevanju za versko, spolno, rasno in nacionalno enakopravnost. Posebna skupna tema esejev je pozitivno kritičen vpogled v nezadovoljive pedagoške pristope do otrok s posebnimi potrebami ali vedenjskimi motnjami," je zapisala žirija

Skozi svoje zapise je ustvarila tudi "panoramsko sliko političnega razpada Jugoslavije in tragičnega propadanja Srbije zaradi množičnega odhoda prav tistih, ki bi lahko gradili njeno prihodnost. Spomin na prvotno domovino ji ne megli pogleda na življenje tukaj in zdaj, temveč prižiga rdeče luči, ki jih včasih tudi Slovenci še ne zaznavamo. Prizadevati si biti boljši, je plemeniteje od občutka večvrednosti."

Kot še piše v utemeljitvi, zbirka esejev Ivane Djilas "žari od iskrenosti in daje glas prišlekom, ki ne pristajajo na življenje ob robu, ki ne iščejo izgovorov za neuspeh, ki se ne predajajo nostalgiji, temveč samozavestno in enakopravno soustvarjajo literaturo, gledališče, glasbo in srčno kulturo nove domovine". Recenzijo knjige A si lahko vsaj enkrat tiho boste našli tukaj.

Ivana Djilas je v pogovoru v Cankarjevem domu povedala, da je poskušala prek "primera ene družine, ki jo najbolje pozna, oziroma ene usode, razmišljati o družbi". V enem od esejev se je posvetila zdravstvu. Ob tem je pojasnila, da mora kot mama otroka s posebnimi potrebami poskušati zanj zagotoviti največ, kar lahko. Pri tem se mora soočiti z omejitvami, do kod družba zmore, vendar se kot mama z njimi ne more sprijazniti - s tem pa je v nerešljivem konfliktu. "In ko sem enkrat definirala ta mali konflikt na enem primeru, sem ugotovila, da se to dogaja na mnogih nivojih, da je posameznik v konfliktu z družbo," je povedala v pogovoru, ki ga je moderirala Ignacija Fridl Jarc.

Nagrajenka je po razglasitvi za STA dejala, da jo je Rožančeva nagrada presenetila, saj ima zmeraj občutek, da "ne sodi čisto v noben žanr". Kot režiserka tudi v gledališču prehaja med žanri, poleg tega lahko denimo neko njeno predstavo sočasno igrajo na Borštnikovem srečanju in na otroškem festivalu. Izpostavila je, da ima zdaj podobne občutke, da je njeno pisanje sočasno intimna zgodba in žanrsko melodrama - a ji je pravzaprav blizu tovrstno rahljanje rezov in mešanje žanrov.

Poudarila je še pomembnost družbene angažiranosti, ki se ji ne zdi samoumevna, niti primerna zgolj za krizne trenutke, vendar mora biti človek ves čas angažiran v družbi, v kateri živi in to po svojih najboljšim močeh. Sama tako piše zgodbe, pri čemer izbira teme, ki se ji pravzaprav zdijo tako rekoč neteme, ki so obrobne. Avtorica ob tem ugotavlja, da naša življenja večinoma sestojijo iz tem, ki usodno vplivajo na nas. "Mogoče te moje zgodbe o konfrontaciji malega človeka z družbo prinesejo tolažbo," je še dejala Ivana Djilas in dodala, da je bila deležna tudi zelo emocionalnih odzivov na svoje zapise, saj se ljudje v njih prepoznajo.

Sami Al-Daghistani je bil za nagrado nominiran za knjigo Islam in ljubezen: Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini (Beletrina, 2023). V njej predstavlja osem mest, v katerih je študiral, raziskoval in se vse bolj poglabljal v islam. "Islam in ljubezen je dragoceno delo, saj nam, o islamu ne vedočih skoraj nič, odstira predsodke in odganja strahove pred drugim in drugačnim, ki jih napajajo stereotipi in redukcionistično poročanje množičnih medijev," piše v utemeljitvi nominacije. Preberite recenzijo knjige Islam in ljubezen.

Komeljeva druga esejistična zbirka Hierarhija in drugi eseji (KUD AAC Zrakogled, Hyperion, 2022) prinaša devet esejev, ki so z avtorjevo značilno miselno globino, erudicijo, avtorefleksijo in refleksijo umetnostnih in družbenih pojavov zavezani presežni moči umetnosti in uvidom pesniške besede, s katerimi bralca ob vsem poznavalskem poglabljanju v kulturno zgodovino, umetnost in filozofijo posebej vznemirja, piše v utemeljitvi nominacije. Kritiška ocena Hierarhije in drugih esejev.

Ob Štegrovem delu, ki končuje dvanajstletni avtorski projekt Na kraju zapisano, po mnenju žirije ne moremo govoriti o čisto pravih potopisih, bolj gre namreč za esejistične reportaže. Avtor v knjigi Na kraju zapisano (Beletrina, 2023) združuje poetični pristop, pri katerem se komentarji izpisujejo kot v epskih verzih, z dovolj eruditskim zgodovinopisjem v užiten esejistični hibrid. Zanimajo ga nevralgične točke, kamor se stekajo kontrasti naše dobe na vseh celinah sveta, razen na skrajnem severu in jugu. Recenzija dela Na kraju zapisano.

Eseji o športu, morali, dopingu in nevednosti, kot je podnaslov Zalokarjeve knjige Dirka od bloka do drevesa (UMco, 2023), so po besedah žirije resnicoljuben premislek o vrhunskem športu, o mladostnem zanesenjaštvu in sanjah, o trdni volji, tekmovalnosti, prestižu, želji po zmagovanju za vsako ceno in o smiselnosti tega. Zalokar razgrinja široko pahljačo pogledov. Iz osebnih izkušenj prehaja v družbeno pojavnost, navaja znanstvene raziskave, psihološka in sociološka spoznanja, odpira etična vprašanja, poznavalsko analizira posamezne dopinške škandale in ugotavlja, kako domiselni so lahko storilci. Pogovor z Lucijanom Zalokarjem.

Društvo Marjana Rožanca je letos nagrado za najboljšo knjigo esejev v preteklem letu podelilo enaintridesetič. Žirija, ki jo sestavljajo Manca Košir, Vlado Motnikar, Nada Šumi, Žiga Valetič in Ifigenija Simonović (predsednica), je obravnavala 22 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023.

Lani je Rožančevo nagrado prejel Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju.