Zlata hruška je vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno mladinsko knjigo. Letošnja priznanja bodo podelili na prazniku zlatih hrušk na 39. Slovenskem knjižnem sejmu 21. novembra ob 11. uri.

Sorodna novica Nov slovenski risoroman: po goščavi lomastijo kiberkonji in zombi vampirji

Eno od dvojice zlatih hrušk v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga prejme knjiga Tik je šel v gozd po drva avtorjev Mihe Hančiča in Rama Cunte, ki je izšla pod okriljem Zavoda VigeVageKnjige. Drugo v tej isti kategoriji pa Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe avtorice Neli Kodrič Filipić z ilustracijami Ane Zavadlav, ki je izšla pri založbi Zala.

Kot je zapisala žirija, je risoroman Tik je šel v gozd po drva tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu zelo kompleksno delo, zaradi česar ga lahko berejo tako otroci kot odrasli. Knjiga, ki je izšla tako rekoč zaradi prvega razpisa za izvirni slovenski risoroman pri omenjeni založbi, predstavlja po mnenju žirije pomemben prispevek v razvoju slovenske stripovske umetnosti.

Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe je zbirka devetih zgodb, ki je vsebinsko in formalno zaokrožena celota. Kot je zapisala žirija, so zbirke kratkih zgodb za otroke z vidika žanra velikokrat spregledane – pa čeprav so kakovostne in mlademu bralcu zaradi možnosti branja v nadaljevanjih pisane na kožo – a naj bo tokrat nekoliko drugače.

Zlate hruške bodo podelili še v kategorijah prevedena mladinska leposlovna knjiga, izvirna slovenska mladinska poučna knjiga in prevedena mladinska poučna knjiga.

Zlato hruško kot najboljša prevedena mladinska leposlovna knjiga tokrat prejme Spomin na drevo katalonske pisateljice Tine Valles, ki jo je prevedla Veronika Rot in je izšla pri založbi Zala. Delo prinaša prvoosebno pripoved še ne 11-letnega Jana o spremembah, ki jih je v družino vnesla neozdravljiva bolezen njegovega dedka Joana, demenca. Žirija je zapisala, da je posebnost knjige med drugim izrazita poetičnost, obarvana s kopico simbolike, zaradi česar se vsak zapis o knjigi vsakokrat znova izkaže kot zgolj prozaičen poskus opisa nečesa, česar se ne da opisati.

Zlato hruško za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo bodo podelili delu Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj avtorice Natalija Štular in ilustratorja Damijana Stepančiča. Knjigo je izdal Gornjesavski muzej Jesenice, enota Slovenski planinski muzej. Knjiga bi po mnenju žirije – glede na tematiko in vrsto predstavljenega gradiva – lahko bila predvsem branje za odraslega bralca, odlikuje pa se po tem, da je oblikovno zastavljena na način, ki bo k branju pritegnil tudi mlade. Ne gre le za pripoved o eni od slovenskih alpinističnih legend, temveč tudi za pripoved o slovenskem alpinizmu, njegovem razvoju in zgodovini. In tudi to je značilnost, ki knjigo po oceni žirije v kontekstu slovenske knjižne produkcije dela posebno.

Zlato hruško za najboljšo prevedeno mladinsko poučno knjigo pa prejme Z vsemi čuti! francoskega avtorja Philippa Nessmanna, ki jo je prevedla Jasmina Žgank, izdala pa Založba Miš. Delo odlikuje izrazita sistematičnost, saj so vsa njena poglavja bolj ali manj enotno strukturirana. Kot taka je knjiga izjemno pregledna in zato kljub dokaj zahtevni tematiki dostopna tudi mlajšim bralcem. Kot je poudarila žirija, je njena odlika med drugim, da s svojo sistematično interdisciplinarno obravnavo vsakega čuta posebej ne nudi le možnosti samostojnega individualnega branja, temveč je primerna tudi za popestritev pouka in skupinsko delo v razredu.

Od leta 2021 vseslovensko knjižničarsko priznanje
Mestna knjižnica Ljubljana znak zlata hruška kakovostnim knjigam za otroke in mladino podeljuje že več kot desetletje. Leta 2021 je z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije sklenila dogovor o skupnem podeljevanju priznanja zlata hruška, ki je s tem postalo vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno mladinsko knjigo.