Na pismih, ki so bila po naročilu njihovega zadnjega lastnika 50 let zapečatena, je pečat prelomila norveška ministrica za kulturo Anniken Huitfeldt.

Strokovnjaki za Hamsunovo delo so že ugotovili, komu so bila pisma namenjena: naslovnica je bila Julie Amanda Lous, s katero je imel Hamsun viharno razmerje v letih 1891 in 1892.

Oče modernega romana
Hamsun si je svetovno slavo pridobil z romanom Sult (Glad) iz leta 1890, ki pogosto velja za prvi moderni roman v norveški literaturi; v delno avtobiografskem delu je opisal usodo mladega pisatelja, ki ga revščina in lakota počasi pehata v norost. V očeh slovstvene zgodovine roman s svojimi odlomki notranjega monologa in bizarne logike napoveduje književnost Franza Kafke.

Nobelovo nagrado za književnost je dobil leta 1920. Lousova, učiteljica klavirja v Kristiansundu, je umrla leta 1963; sveženj pisem je njen nečak predal Narodni knjižnici v Oslu pod pogojem, da ostane zapečaten petdeset let. Lousova se ni nikoli poročila, Hamsun je bil poročen dvakrat, do leta 1906 z Bergljot Goepfert, nato pa se je ločil in se leta 1909 poročil z igralko Marie Andersen, ki ga je spremljala do smrti in njuno skupno življenje tudi popisala v dveh avtobiografijah.

Hamsun je zvezo z Lousovo, znano tudi kot Lulli, prekinil aprila 1892. V paketu so tudi njeni komentarji pisem. "To je tisto, kar pri Hamsunu manjka. Vemo vse o njegovem odnosu z Lulli, zanimivo pa bo videti še njen pogled na njuno zvezo," je povedal Hamsunov biograf Ingar Sletten Kolloen.

Nobelovo nagrado je podaril Goebbelsu
Hamsunov literarni ugled je močno omadeževalo njegovo vehementno zagovarjanje nacistične Nemčije - tako pred nemško okupacijo Norveške (aprila 1940) kot po njej. Nacistične voditelje je poveličeval, leta 1943, ko je bila vojna v najhujšem razmahu, pa je svojo Nobelovo nagrado celo poslal Josephu Goebbelsu. Pozneje je tudi obiskal Hitlerja in mu posvetil slavospev, ki je bil objavljen 7. maja 1945, dan pred nemško predajo na Norveškem. V njem je zapisal: "Bil je bojevnik, bojevnik za človeštvo, prerok evangelija pravice za vse narode." Po vojni so oblasti zaradi pisateljevega pešajočega duševnega zdravja proces proti njemu opustile.

Norveška "hamsunovska travma"
Skoraj 60 let po Hamsunovi smrti je njegov biograf izjavil, da si Norvežani "ne morejo kaj, da ga ne bi imeli radi". "To je naša hamsunovska travma. Duh je, ki noče ostati v grobu." Lani je norveška kraljica predsedovala celoletnim slovesnostim v čast 150. obletnice pisateljevega rojstva, avgusta pa so odprli tudi Hamsunov muzej.