Poleg dobitnika letošnje Pretnarjeve nagrade Karija Klemele (na sliki) so razglasili tudi nominirane književne esejiste za Lirikonfestov zlat 2008 ter nominirane književne prevajalce za Lirikonov zlat 2008. Nominirani esejisti so Mitja Čander, Meta Kušar in Denis Poniž, za nagrado, namenjeno vrhunskim Lirikonovim prevodom poezije v slovenščino, pa se potegujejo Anjuša Belehar, Mateja Bizjak Petit, Milan Dekleva, Peter Kuhar, Gašper Malej, Maruša Mugerli Lavrenčič, Barbara Pregelj, Bert Pribac, Đurđa Strsoglavec in Urška Zupanec. Foto: Mukkula
Poleg dobitnika letošnje Pretnarjeve nagrade Karija Klemele (na sliki) so razglasili tudi nominirane književne esejiste za Lirikonfestov zlat 2008 ter nominirane književne prevajalce za Lirikonov zlat 2008. Nominirani esejisti so Mitja Čander, Meta Kušar in Denis Poniž, za nagrado, namenjeno vrhunskim Lirikonovim prevodom poezije v slovenščino, pa se potegujejo Anjuša Belehar, Mateja Bizjak Petit, Milan Dekleva, Peter Kuhar, Gašper Malej, Maruša Mugerli Lavrenčič, Barbara Pregelj, Bert Pribac, Đurđa Strsoglavec in Urška Zupanec. Foto: Mukkula

Klemelä si je nagrado prislužil za vsestransko in večletno delo pri vzpostavljanju finsko-slovenskih književnih stikov ter posredovanju slovenske literature na Finsko. Kot so sporočili iz Velenjske knjižne fundacije, ki nagrado podeljuje v sodelovanju s književno asociacijo Velenika, mu bodo priznanje izročili 6. junija v Velenju.

Prevaja slovensko prozo in poezijo
Kari Klemelä (1955), ki je tudi vodja finsko-slovenskega kulturnega in prijateljskega društva Slovenia-seura (Društvo Slovenija), je slovenščino začel študirati, ko je izvedel, da v finščini skoraj ni dostopnih prevodov slovenske književnosti. Do zdaj je iz slovenščine prevedel osem proznih del ter več pesmi, esejev, aforizmom in kratkih zgodb slovenskih avtorjev za različne revije, časopise in radio. V svoji karieri je prevedel okoli 50 književnih del iz desetih jezikov, od tega 15 del južnoslovanske proze in poezije.

Širjenje slovenske literature izven meja
Pretnarjevo nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu Toneta Pretnarja prizadevajo za seznanjanje tujih bralcev s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. Pretnarjevo nagrado so do zdaj prejeli Avstrijec Ludwig Hartinger, Čeh František Benhart, Bolgar Gančo Savov ter zakonca Božena in Emil Tokarz iz Poljske.