Dobitnika Pretnarjevih nagrad, ki sta bila znana že v naprej, sta letos slovakist Andrej Rozman in slavist Matjaž Kmecl, medtem ko sta bili dobitnici lirikonovega zlata prevajalki Urška Zupanec in Draga Rinkema, znani šele na petkovi slavnostni zaključitvi tega srečanja književnikov (imenovano tudi Lirikonfest '09) z mednarodno udeležbo.

Tokrat brez priznanja za esej
Urška Zupanec je festivalno-revijalno priznanje, ki so jo podelili četrtič, dobila za prevode britanskega pesnika Simona Armitagea, Draga Rinkema pa za prevode nizozemskega pesnika Rutgerja Koplanda, so sporočili iz ustanove Velenjska knjižna fundacija, ki od leta 2002 organizira Herbersteinsko srečanje književnikov skupaj s Književno asociacijo Velenika. V sklopu Herbersteinskega srečanja razglasijo tudi dobitnika priznanja lirikonfestov zlat za najtehtnejši književni esej na evropsko aktualno temo, a zato za nagrado letos ni bil nominiran noben esej in je niso podelili.

Za lirikonov zlat za vrhunske revijalne prevode v slovenščino se je letos poleg nagrajenk potegovalo še deset prevajalcev: Tanja Ahlin, Andrej Grilc, Peter Kuhar, Gašper Malej, Maruša Mugerli Lavrenčič, Željko Perović, Tanja Petrič, Đurđa Strsoglavec, Namita Subiotto in Slavica Šavli.

Bogato dogajanje
Letošnje Herbersteinsko srečanje književnikov, ki ga od leta 2002 organizirata Velenjska knjižna fundacija in Asociacija Velenika, sovpada s 50-letnico mesta Velenje. Že tradicionalni književniški festival se ponaša z mednarodno udeležbo, debatnimi, esejističnimi in simpozijskimi književniškimi omizji, izvirnimi in prevodnimi literarnimi branji, predstavitvami izbranih mednarodnih književnih revij in antologij prevedene slovenske literature ter spremljevalnim umetniškim, ekskurzijskim in družabnim programom, so sporočili organizatorji.

Letošnja dobitnika Pretnarjeve nagrade
Matjaž Kmecl, ki se podelitve zaradi zadržanosti v tujini ni udeležil, nagrado pa mu bodo izročili 29. maja na sprejemu obeh letošnjih Pretnarjevih nagrajencev v Tržiču, je pustil velike in pomembne sledi pri razširjanju slovenske literature in jezika v tujini s številnimi predavanji po svetu. Andrej Rozman pa je izredni profesor za slovaško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, literarni zgodovinar, prevajalec in vodilni slovenski slovakist. V zadnjih štirih desetletjih je najbolj zaslužen za razvijanje književno-jezikovnih idr. kulturnih stikov med Slovenci in Slovaki. Pri tem velja poudariti Rozmanovo pomembno vlogo pri spoznavanju, uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske literature in jezika na slovaških tleh; zaslužen je, da lahko Slovaki berejo Franceta Prešerna v sodobnejšem prevodu, Frana Saleškega Finžgarja, Edvarda Kocbeka, Draga Jančarja, Borisa A. Novaka idr.

L. Š.