Letošnji obvezni čtivi sta bila romana Čudežni Feliks Andreja Hienga in delo ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby, tematski sklop pa nosi naslov V svetu blišča in bede. V obe deli in to, kako napisati dober esej, so se poglobili na Prvem programu Radia Slovenija.

Večina dijakov je bila bolj navdušena nad - tudi filmsko upodobljenim - Velikim Gatsbyjem. Med njimi je dijak Gimnazije Bežigrad Maks Matej Cuzak: "Veliki Gatsby mi je veliko bliže, ker je že po svojem slogu veliko berljivejši in lažje razumljiv splošni javnosti. Že prej sem prebiral Fitzgeraldova dela, Čudežnega Feliksa pa, preden sem izvedel, da nas čaka na maturitetnem eseju, nisem poznal.« Roman slovenskega avtorja je veliko obsežnejši in slogovno zahtevnejši, meni Nina Kujundžič Lukaček, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor: »Čeprav je to odvisno od vsakega bralca posebej, pa bi že zaradi obsega, ima nekaj več kot 500 strani, lahko rekla, da je Čudežni Feliks težje branje. Prav tako zaradi sloga – zdi se mi, da poskuša Hieng prav s pomočjo jezika predstaviti osrednjo osebo, torej Feliksa, ki je čudežni otrok. Torej z izseki iz njegovega dnevniškega zapisa in misli, ki so zapisane v slovenskem jeziku in se prepletajo z latinskimi izreki, hrvaščino, nemščino, francoščino ... Če želimo razumeti njegove misli, moramo velikokrat uporabiti slovar, tako da je tudi zaradi tega težje branje.« Podobnega mnenja je še en mariborski maturant Filip Borec: »Poleg tega so v romanu zelo, zelo bogati opisi, ki so obširni tudi po več strani in je včasih bralcu težko držati rdečo nit miselnemu toku avtorja. Ti opisi res veliko dodajo h kakovosti knjige in je najbrž res krasna knjiga za vse ljubitelje branja. Ampak prav zato je mogoče malo manj primerna za maturo, saj naj bi mi znali vso to vsebino na pamet in je včasih težko izluščiti, kaj je želel povedati avtor."

Letošnje prilagoditve in novosti maturitetnega eseja
Letošnja generacija maturantov je najbrž zadnja, za katero bodo veljale prilagoditve poklicne in splošne mature. Pri splošni maturi je kar nekaj teh prilagoditev pri maturitetnem eseju. Maturanti bodo lahko na 1. izpitni poli iz slovenščine v sredo izbirali med interpretativnim in razpravljalnim esejem. Prvi bo letos vključeval odlomek iz romana Čudežni Feliks, pri razpravljalnem eseju pa bodo imeli na voljo ne le enega, temveč dva naslova. Prvi bo osredotočen na roman Andreja Hienga, pri eni postavki navodil pa ga bodo morali kandidati vzporejati še z enim, poljubnim književnim besedilom iz učnega načrta – to je lahko tudi drugo maturitetno čtivo Veliki Gatsby. Drugi naslov za razpravljalni esej bo primerjava med obema romanoma, ne bo pa se treba navezovati na nobeno drugo književno delo. Navodila bodo tudi letos nekoliko bolj odprta kot sicer.

Večina dijakov vsako leto izbere razpravljalni esej. Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor: "Primerjave med dvema ali več deli so dijaki bolj vajeni, začenši s prvim letnikom, ko denimo obravnavamo in pišemo esej na temo obeh dram velikega Sofokleja Antigona in Kralj Ojdip, pa potem podobno do 4. letnika. Po drugi strani je lažje pisati interpretativni esej, če si z romanom dovolj dobro seznanjen, da si upaš razmišljati tudi o tistih vprašanjih, ki se jih dijaki pri interpretativnem eseju ponavadi bojijo. To pa so vprašanja, povezana z jezikom, slogom in zgradbo odlomka. Pri interpretativnem eseju je manj manevrskega prostora, rešitve morajo biti bolj konkretne, bolj eksaktne, bolj vezane na odlomek sam kot pa pri razpravljalnem eseju, kjer je vendarle možnosti več."

Ne glede na vrsto eseja lahko kandidati na maturi za esej iz materinščine, ki k izpitu prinese polovico ocene, prejmejo največ 50 točk: 30 za vsebino, kjer se ocenjuje povezanost z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, in 20 za jezik, pri čemer jih je 8 namenjenih jezikovni pravilnosti, 6 slogu in 6 zgradbi eseja.

Bolj celostno točkovanje jezikovnih napak
Novosti, ki začenjajo veljati letos, tega ne spreminjajo, prav tako ne vsebine ocenjevanja jezika, se je pa spremenil način točkovanja, pravi glavna ocenjevalka v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irena Velikonja Kolar: "Prepričani smo, da bo ta način točkovanja dobro vplival na dijake in tudi nenazadnje na njihove ocene. Gre namreč za to, da jezikovnih, slogovnih in zgradbenih napak ne štejemo več direktno – v preteklih letih smo za vsako napako na ocenjevalni obrazec zapisali črtico in potem po nekem določenem sistemu točke odštevali. Od letos naprej pa ocenjujemo jezik bolj celostno. To pomeni, da želimo ocenjevati razvitost sporazumevalne zmožnosti, tako da bomo letos presojali napake po t. i. opisnikih."

Ti so že objavljeni na spletnih straneh Državnega izpitnega centra, gre pa za to, da o odbitih točkah ne bo več odločalo število napak. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar daje primer: "Lani je na primer za 10 ali več manjkajočih vejic kandidat, ne glede na to, kako dolg je bil esej, kako zapletene je imel povedi, izgubil 3 točke. Od letos naprej bomo to število vejic presojali glede na celoto eseja. Prav tako smo se odločili, da ne bomo govorili v številkah. Če ima esej na primer pet strani zelo kompleksno grajenih povedi in mu v njih manjka nekaj vejic, ki niso najbolj osnovne vejice, ampak mogoče manjkajo pred polstavki ali kaj podobnega, lahko celo ne izgubi nobene točke, če je samo to narobe. Nekdo drug, ki pa piše le enostavčne ali dvostavčne povedi in mu v teh 17 dvostavčnih povedih prav tako manjka 10 vejic pred ki, ko, ker, da, če – ta bo pa izgubil 2 ali 3 točke."

V državni predmetni komisiji so prepričani, da bo s to novostjo pisanje eseja na maturi manj stresno, prav jezik je namreč tisti, ki mlade pri pisanju eseja zelo skrbi. Filip Borec tako pravi, da so v štirih letih pridobili veliko znanja o pisanju šolskega eseja, zato prvo dejanje splošne mature ne predstavlja večje težave. Vseeno pa dodaja, da največ skrbi mladim povzroča prav jezik: »Vsebino se da naučiti, v zadnjem letu smo roman Čudežni Feliks dodobra spoznali. Pri jeziku pa, ne vem zakaj, ampak večina dijakov še vedno ne ve, kje postaviti vejico, ne pozna pravil pomišljajev, oklepajev, nekih takih fines, ki pokažejo nek višji nivo jezika.«
Dijaki zato novosti pozdravljajo. "Spremembe na področju ocenjevanja pri jezikovni pravilnosti so zelo koristne, ker se zdi, da bo končno res večji poudarek na samem poznavanju besedil in na tem, kako dijak razume in zna uporabljati esejske glagole in kako sposoben je veščin esejskega pisanja, ki se jih je učil čez vsa štiri leta. Všeč mi je, da se ne odbijajo več točke za vsako slovnično napako, ampak da se res išče znanje na področju književnosti," pravi Maks Matej Cuzak z Gimnazije Bežigrad.

V svetu blišča in bede
Esej je sicer kompleksno besedilo, ki h končni oceni pri slovenščini prinese polovico točk. Po mnenju Draga Megliča gre za sintezo vseh štirih let dela in "zajema ne le književnega in jezikovnega znanja, ampak zahteva tudi višje taksonomske stopnje znanja". Dijaki se privajajo na kritično mišljenje, uporabljajo različne ubeseditvene postopke oz. slogovne načine, v eseju morajo predstavljati, primerjati, povezovati, označevati, analizirati in vrednotiti. "V eseju je zbrano vse to, kar se v štirih letih obravnava pri pouku. To zajema literarno teorijo, literarno zgodovino in samo vsebino literarnih del. Esej je precej zahtevno besedilo, v katerem se res izkaže znanje, sposobnosti in predvsem čut za dojemanje sveta književnosti."

Letos nosi tematski sklop naslov V svetu blišča in bede, Hiengov Čudežni Feliks in Fitzgeraldov Veliki Gatsby pa dajeta veliko možnosti za obravnave te teme. "Teh elementov blišča in bede kar mrgoli," pravi dijak Gimnazije Bežigrad Vid Kavčič. "V velikem Gatsbyju imamo na eni strani blišč ameriškega sna, ko lahko vsak, ne glede na to, v katerem družbenem sloju se nahaja, z delom ali čim drugim obogati oziroma uspe. Na drugi strani pa imamo totalno bedo neuresničljivosti tega sna." Na vrhu v Velikem Gatsbyju ostanejo le 'stari' bogataši, kot sta Tom ali Daisy. Gatsby, ki se je z dna in bede povzpel (sicer na sporen način) v blišč, pa na koncu romana ponovno pristane v bedi. Ustrelijo ga, obsodijo za zločine, ki jih ni storil, na njegov pogreb pa ne pride skoraj nihče. Nasprotje med bliščem in bedo se kaže tudi v opisu različnih predelov New Yorka, v iluzorni in bleščeči podobi Daisy v Gatsbyjevih očeh, ki pa nima dosti skupnega z njeno realno podobo. Nasprotje je zaznati tudi v samih življenjih in zgodbah literarnih oseb. "Na eni strani je denar, razkošno življenje, zabave, na drugi pa totalna moralna beda. Vse moralne vrednote padejo: ogromno je varanja, ko pride do smrti, se kaj dosti ne zmenijo za to," razlaga Vid Kavčič.

Tudi v Čudežnem Feliksu, kljub ljubezenskim trikotnikom med Feliksom in sestričnama, med glavnimi liki ni prave ljubezni. Filip Borec daje nekaj primerov: "Na primer v razmerju med Štefanijo in Erno. Nek rek govori, da je spoštovanje tam, kjer naj bi bila ljubezen, pa je ni. To je ravno odnos med materjo in hčerko. Potem tudi med možem in ženo, med Kalmusom in Štefanijo. Kalmus se zelo trudi za družino, ji želi vrniti nekdanjo slavo in premoženje, Štefanija pa se samo zabava s svojimi ljubimci. Tudi sestri se prezirata. Erna najbrž niti ne razume Hedine stiske, ker v življenju ni bila nikoli zapostavljena, Heda pa je zapostavljena zgolj zaradi svojega izgleda. Heda verjetno tudi zato posega po drugačnem življenju, kot ga naj bi živela ta plemenita meščanska družina."

Njegov profesor slovenščine Drago Meglič pa dodaja, da se to ujema tudi z nasprotjem med bliščem in bedo. Marsikaj se namreč skriva za glamurjem graščine v kraju Š., kjer naj bi bilo doma uglajeno vedenje. "Posebej ga seveda pooseblja prav Štefanija Kalmus, ki se kasneje predstavlja z dekliškim priimkom Missia, zavedajoč se, da je njen mož ne dovolj plemenit za njeno nobel družino. Temu je podrejeno njeno življenje na gradu: o skrivnostih se ne govori, o tem, kaj se dogaja za štirimi stenami, javnost ne sme izvedeti, zato na primer ne govorijo o Hedinem izginotju in se z njim pretirano ne ukvarjajo. Prav tako molčijo o številnih skrivnostih in legendah, družinskih zgodbah, ki pa sčasoma privrejo na plano. Zlasti Feliks je tisti vzvod, ki sproži njihovo odkrivanje. Tako spoznamo, da se za masko svetovljanstva, uglajenosti in meščanske gosposkosti v resnici res skriva veliko sovraštva, da se skrivajo umazane podrobnosti od spolnih zlorab, posilstva, zapostavljenosti v lastni družini in do popolnoma disfunkcionalnih odnosov med zakonskimi partnerji."

Tudi v romanu Andreja Hienga, ki je leta 1994 prejel nagrado kresnik, za maturo pa je bil izbran drugič, se zdi, da blišč prekriva bedo – ugledno meščansko družino razžirajo pretekle skrivnosti in nespoštljivi odnosi, razkošnih zabav v graščin Š. se udeležujejo umetniki, kulturniki in posamezniki, za katere se izkaže, da mogoče le niso tako visokega stanu in ugleda, saj stvari izginjajo iz graščine, za posamezne literarne osebe pa se kljub njihovi prefinjenosti, očarljivosti, lepoti in uglajenosti izkaže, da v sebi skrivajo bolj ali manj veliko zrno nizkotnosti in sovraštva ali pa z lažmi prikrivajo svojo (zločinsko) preteklost.

Mihael Šorli, profesor na Gimnaziji Kranj, poudarja, da je podobnosti in razlike med obema romanoma treba iskati v primerjavi glavnih likov: "Zagotovo so neke vzporednice, že sama naslova - Čudežni Feliks, Veliki Gatsby izpostavljata osebo, ki iz svojega okolja izstopa, vsak seveda iz svojega razloga. V obeh imamo neke motive skrivnostnosti, neke zamolčane preteklosti ali sedanjosti, tukaj sta najbolj očitna lika Skobenskega in Gatsbyja. Pri obeh imamo nerealizirane ljubezenske sanje, mogoče je pri Čudežnem Feliksu večja prisotnost zgodovinske usodnosti bližajoče se II. svetovne vojne, antisemitizma, ki visi nad Feliksom in njegovim očetom, medtem ko je ta zgodovinski kontekst v Gatsbyju seveda prisoten, ni pa tako usoden za razplet dogajanja in usodo likov."

O obeh romanih so na Prvem programu Radiu Slovenija bolj podrobno razpravljali v dveh oddajah Studio ob 17h:

Ključne ideje romanov ter koristne napotke za pisanje eseja (kako si lahko pri pisanju pomagati z naslovom in navodili eseja, kako si razdeliti čas pisanja) pa lahko slišite v Gymnasiumu: