Na sejmu čez dve leti, ko bo Slovenija častna gostja na frankfurtskem sejmu – takrat bo dobila tudi svoj paviljon – bo priložnost, da se država spodobno predstavi in uveljavi. "V bistvu je velik del mojih skrbi trenutno posvečen ravno pripravam na frankfurtsko gostovanje. Manj se torej ukvarjam s preteklostjo in več s prihodnostjo," je Dimitrij Rupel dejal v pogovoru za današnje Delo.

Po Ruplovem vedenju je bil eden od glavnih problemov prejšnjega mandata, da je bilo načrtovanje sredstev zelo širokogledno, to je treba spraviti v okvire. S kohezijsko pogodbo, ki so jo podpisali avgusta, so to storili. "Vsota iz tako imenovane kohezije je precej visoka, za tri leta oz. zdaj že dve, približno 4,5 milijona evrov, ki pa jih lahko porabimo samo v skladu s pravili, zapisanimi v kohezijski pogodbi," je pojasnil.

Treba je izbrati sto del, ki nas bodo predstavila svetu
Trenutno se na JAK-u pripravljajo na izbor knjig in avtorjev, ki jih bodo predlagali nemškim založnikom. Ta izbor mora biti, kot poudarja Rupel, zanesljiv, hkrati pa mora vsebovati neke obzirnosti do trga, ki mu bodo knjige namenjene. Po načrtih bodo v Frankfurtu predstavili kakih 100 naslovov, prevedenih v nemščino, avtorje bodo povabili k sodelovanju, treba pa je računati tudi na to, da ima frankfurtski sejem omejitve, vsi avtorji ne bodo enako obravnavani oz. ne bodo prav vsi doživeli enakega sprejema, ampak bodo posamezni izpostavljeni.

"Mislim, da je logično, da bodo med njimi Slavoj Žižek, Drago Jančar, ob njiju pa avtorji, ki spadajo v slovensko klasiko, na primer Vitomil Zupan, Boris Pahor. Gotovo bomo postavili v ospredje tisto, kar Nemci že delno poznajo, seveda pa jim bomo poskusili predstaviti še kaj novega," je dejal Rupel. Dodal je, da so slovenskim založbam pisali trikrat, odzvale so se tako rekoč vse poglavitne založbe z izjemo nekaterih, ki imajo že same po sebi dovolj stikov v Nemčiji in ne potrebujejo posebne pomoči.

Zadnjo besedo imajo Nemci
Kot pravi Rupel, bo t. i. frankfurtska komisija sugerirala in izbrala precej del, za zdaj jih je okrog 50, najmanj polovica bo po njegovem mnenju šla naprej. "Upoštevali smo tisto, kar je bilo na mizi že prej in kar sta pripravila slovenska kuratorka Amalija Maček – po odstopu jo je nadomestil Igor Grdina – in nemški kurator Matthias Göritz. Te predloge smo poslali agenciji Heinekomm, a ne bomo mogli vplivati na končni izbor, to bodo naredili nemški založniki," je pojasnil.

Program bo sooblikoval tudi Mitja Okorn
Nastop leta 2023 bo nastop Slovenije, poudarja Rupel in dodaja, da pripravljajo tudi priročnik za Slovenijo, informativno delo z več prispevki. Načrtujejo, da bodo v Frankfurtu predstavili tudi film Mitje Okorna o slovensko-nemških odnosih, kako se je Evropa v kritičnih trenutkih v bistvu ravnala po nemških nasvetih.

Rupel je sicer za Delo še poudaril, da je za mednarodno uveljavitev poskrbljeno tudi v osnutku nove resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki ga je ministrstvo v javno razpravo dalo konec prejšnjega tedna.