Delo Thoinota Arbeauja L'Orchésographie je eden izmed najboljših virov za študij renesančnih plesov. Foto:
Delo Thoinota Arbeauja L'Orchésographie je eden izmed najboljših virov za študij renesančnih plesov. Foto:
Skupina Cortesia ohranja spomin na renesančne plese in glasbo. Foto: http://www.odprtomesto.com/

Priročnik o dvornih in družabnih plesih ter plesni glasbi 15. in 16. stoletja, ki ga je napisala Lidija Podlesnik, je nadaljevanje projekta Evropska glasbena in plesna umetnost, po katerem je publikacija tudi dobila ime. Priročnik spremlja zgoščenka, ki jo je posnel ansambel za renesančno glasbo in ples Cortesia. V prvem delu priročnika je Podlesnikova predstavila tri vire za preučevanje renesančnih plesov in glasbe visoke renesanse. To so Nizki plesi Margarete Avstrijske, Orhesografija Thoinota Arbeauja in Plesni mojster Johna Playforda.

Stara glasba v izvedbi ansambla Cortesia
Pri izvajanju glasbe, na katero so se plesali danes že več kot 500 let stari družabni plesi, so člani skupine Cortesia uporabljali stara glasbila. Posnetki na zgoščenki so zaigrani s čembalom, violo de gamba, različnimi tolkali, kljunastimi flavtami, pa tudi z bolj običajnimi glasbili, kot so violine. Na zgoščenki najdemo glasbo francoskih družabnih plesov Thoinota Arbeauja, glasbo za izvajanje dvornega plesa Fabritia Carosa, inštrumentalne skladbe plesov Isaaca Poscha, solistično skladbo za kljunasto flavto Jacoba Van Eycka ter glasbo, na katero so se plesali angleški podeželski plesi.

Glasba kot pomoč pri vzgajanju šolarjev
Predstavitev virov za preučevanje starih plesov zavzema le prvi del priročnika, ki je izšel pod pokroviteljstvom oddelka za muzikologijo in Centra za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. V drugem delu je druga sodelavka projekta Evropska glasbena in plesna umetnost Špela Loti Knoll opisala glasbeno terapijo in razložila, kako si lahko z njo pri svojem delu pomagajo vzgojitelji.

Oddelek za muzikologio in Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete sta priročnik in zgoščenko zasnovala kot promocijsko gradivo, zato so ju tudi brezplačno podarili osnovnim šolam, gimnazijam, nekaterim univerzitetnim oziroma visokošolskim knjižnicam, dvema muzejema in nekaterim zavodom.