Zbornik je pripravilo Kulturno društvo Josipine Turnograjske, uredila sta ga ustanoviteljica in predsednica društva Mira Delavec Touhami ter muzikolog Franc Križnar. V zbornik so vključeni prispevki šestih avtorjev, ob sourednikih jih podpisujejo še Aleš Nagode, Tone Potočnik, Christa Huber-Winter in Zvonka Zupanič Slavec.

Na predstavitvi zbornika v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani je predsednica društva v uvodu orisala življenjsko pot Josipine Turnograjske, ki se je rodila 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru. Poučevali so jo trije domači učitelji, med njimi Lovro Pintar, ki jo je seznanil tudi z njenim poznejšim možem Lovrom Tomanom.

Med poznejšima zakoncema se je razvilo bogato triletno dopisovanje, glavnina njunih pisem pa je shranjena v rokopisnem oddelku NUK-a. Pisma so zelo obsežna, pisala sta si jih vsak dan. V njih sta si izpovedovala ljubezen in si pošiljala rožice ter druga znamenja izkazane ljubezni. Pisma so bogata tudi zaradi opisovanja kulturnih dogodkov, odnosov med sorodniki, srečevanj s takratnimi uglednimi možmi, načinov prehranjevanja, oblačenja in podobno.

Zakonca sta se po poroki skupaj z Josipinino mamo in bratoma preselila v Gradec, kjer je Josipina 1. junija 1854 – kmalu po porodu – umrla stara šele 20 let.

Josipina Turnograjska je ustvarjala v času, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati. Do takrat so bili tudi ustvarjalci izključno moški, zato so njena dela še toliko pomembnejša, njen preboj na slovensko literarno področje pa še toliko težji. Po besedah Mire Delavec Touhami velja ob tem poudariti, da je bila kot dama in kot pisateljica zelo cenjena na ruskem dvoru, v Bolgariji in na Slovaškem.

Marijan Rupert, ki skrbi za Rokopisno zbirko NUK-a, je zapuščino Josipine Turnograjske opisal kot zelo zanimivo, saj je iz pisem mogoče veliko izvedeti o življenju v 19. stoletju, njena pisma pa segajo tudi na področje ženskega vprašanja in emancipacije ženske v tiste času. V zapuščini je tudi nekaj osebnih dokumentov in njenih del. To so predvsem krajša besedila, saj po Rupertovih besedah v letih literarnega formiranja daljše oblike, kot je roman, še ni bila zmožna napisati, so pa vsekakor že vidni zametki. Hranijo tudi njeno glasbeno zapuščino.

Profesor na ljubljanski akademiji za glasbo Tone Potočnik je predstavil njeno klavirsko zapuščino. Ta obsega štiri dela – dva valčka in dve polki. Glasbena dela je poimenovala s slovenskimi bedami – valčka je tako naslovila Spominčice in Milotinke, polki pa Zoridanka in Zorana. Dodal je, da je njena klavirska glasba razmeroma preprosta, vendar obenem izkazuje veliko klavirsko znanje in poznavanje klavirske tehnike. Poleg tega nikjer ne uporablja preprostih tonalitet, ampak zelo rada uporablja tonalitete z nižaji.

Predstavitev v NUK-u sta z glasbo Turnograjske pospremila sopranistka Katarina Zorec in Potočnik na virginalu, ki sodi v skupino čembalov.

Petkov mednarodni simpozij in koncert
Kulturno društvo Josipine Turnograjske v sodelovanju z Občino Preddvor, Domom starejših občanov Preddvor in Zavodom za turizem Preddvor pripravlja 9. junija mednarodni simpozij in koncert njenega glasbenega opusa. Na koncertu bodo glasbena dela Josipine Turnograjske interpretirali Tone Potočnik, Lara Lipar, Vokalna skupina Kokr 'čan in Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica. Dogajanje na gradu Turn v Potočah pri Preddvoru se bo začelo ob 10.30.