Pisatelj Ivan Sivec je predstavil svojo novo knjigo Zadnji keltski poglavar, ki je prva v njegovi novi "rimski" tetralogiji. Delo, ki sovpada z dvatisočo obletnico Emone, ki jo bomo praznovali letos, temelji na zgodovinskih dejstvih in znanstvenih dognanjih. Avtor spremne besede, arheolog Andrej Gaspari, je dejal, da knjiga osvetljuje Kelte, ki so sloveli kot krvoločni bojevniki.

Tako Sivec kot Gaspari sta prepričana, da bo knjiga življenje Keltov približala tudi širši javnosti. To področje dolgo ni bilo raziskano, v zadnjih desetletjih pa so ga obravnavali le v ozkih strokovnih krogih, je na predstavitvi romana povedal Sivec.

Zgodovino so pisali zmagovalci
Kot je pojasnil Gaspari, so Kelte Rimljani imeli za primitivno pleme. Označevali so jih za pijance in ženskarje, ki so se borili s primitivnim orožjem. Arheologija je prišla do drugačnih ugotovitev, med drugim so, kot je pojasnil Gaspari, Rimljane večkrat tudi premagali.

Sivec je dogajanje povesti postavil v 1. polovico tretjega stoletja pr. n. št., ko je keltsko pleme Tavriski prevzelo območje današnje Slovenije. Prvi, ki je opisal Kelte, je bil Julij Cezar. Zaradi svoje vloge jih je opisal negativno - kot surovo, pohlepno, vojaško neurejeno ljudstvo, a iz opisa je vela tudi simpatija. Živeli so namreč zelo svobodno, bili so globoko povezani z naravo in onstranstvom, je pojasnil Sivec, ki je knjigo s podnaslovom Povest o zadnjih bojih in prvi ljubezni posvetil obdobju zadnjega desetletja Cezarjevega vladanja.

Premirje v imenu nakupovanja
V tem času so se spopadli Kelti in Rimljani, ki so prodirali prek Ocre (današnje Hrušice) do Navportusa (Vrhnike). Ob spopadih sta ljudstvi tudi sodelovali. Kelti so trgovali z jantarjem - prek našega ozemlja je tekla jantarska pot - rimske ženske pa so bile nore na nakit iz jantarja, je pojasnil Sivec. Jantar so Kelti prinašali s severa, kamor pa "rimski stroj" ni mogel.

Spoznali bomo tudi Atilo
Sivec se je za pisanje o Keltih odločil, ker je ugotovil, da o tem času ne obstaja nobeno leposlovno delo. Po Jalnovem romanu o koliščarjih Bobri zeva tisočletna luknja, vse do romana Mire Mihelič Tujec v Emoni. Gradivo je preučeval dve leti, pri čemer je uporabil 70 različnih virov, ki jih je navedel tudi v knjigi - za vse, ki bi jih zanimalo nadaljnje raziskovanje. Pričujoči knjigi bo v tetralogiji Rimljani na naših tleh čez mesec dni sledila knjiga Usodna emonska lepotica, pozneje v letu pa še Burja nad mrzlo reko - o antični bitki ob Vipavi - ter knjiga Atila, šiba božja.