Izid zgodovinskega zbornika o Črnomlju zaznamuje 600. obletnico prve omembe Črnomlja kot mesta in 780. obletnico prve omembe naselja. Foto:
Izid zgodovinskega zbornika o Črnomlju zaznamuje 600. obletnico prve omembe Črnomlja kot mesta in 780. obletnico prve omembe naselja. Foto:

Zbornik, ki obenem zaznamuje tudi 780. obletnico prve omembe naselja Črnomelj, bodo na metliškem gradu predstavili danes ob 18.00. Zbornik je projekt metliškega Belokranjskega muzeja, občine Črnomelj in črnomaljske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, za besedilom urednika Janeza Weissa pa se vrstijo razprave s področja arheologije avtorjev Phila Masona, Milana Lovenjaka in Andreja Gasparija ter s področja zgodovine, ki jih podpisujeta Miha Kosi in Boris Golec.



Oton Kraški sezida grad
Kontinuirana poselitev črnomaljskega področja je v listinah zapisana od visokega srednjega veka naprej. Črnomelj se je razvil iz srednjeveške naselbine, ki je zrasla ob gradu, katerega je leta 1165 sezidal Oton Kraški in ki stoji še danes. Dokument, v katerem je obstoj Črnomlja prvič tudi uradno izpričan, pa datira v leto 1228. Dokument, v katerem se Črnomelj navaja kot Schiromel, je listina oglejskega patriarha ob ustanovitvi župnije, ki je bila leta 1286 dodeljena nemškemu viteškemu redu (ordo teutonicus), katerega ustanovitev je povezana s križarskimi vojnami, natančneje z ustanovitvijo bolnišnice v Sveti deželi leta 1190.

Dobra obramba pred Turki, slaba pred kobilicami
Naslednja prelomnica v zgodovini Črnomlja je povezana s pridobitvijo mestnih pravic. Leto 1407 se je pisalo, ko je nastala prva danes znana listina, v kateri se Črnomelj skupaj z Metliko omenja kot mesto, kljub temu pa se Črnomelj v vseh drugih dokumentih še celo 15. stoletje omenja kot trg. Črnomelj je imel v 15. in 16. stoletju dokaj pomembno vlogo v širšem srednjeevropskem prostoru. Do leta 1579, ko se je obramba preselila v Karlovac, je bil namreč Črnomelj najpomembnejše oporišče proti Turkom. Oblegali so ga kar 19-krat (prvič 1408), vendar nikoli uspešno. Z umikom Turkov razburljivih in težkih časov za Črnomelj še ni bilo konec; vse do 19. stoletja, s katerim se zbornik končuje , so se vrstile tragedije: kobilice (1611), kuga (1646), požar (1566), kolera (1835), koze (1855) in stalni vpadi Uskokov in hajdukov.