Pesnik, dramatik, esejist in mladinski pisatelj Dane Zajc je za besedilo leta 1986 dobil Grumovo nagrado.

Finski narodni ep je nastajal med finskimi ljudstvi in plemeni od pradavnine do zdaj in se je s pripovedovanjem pesmi ohranjal v različicah. V prvi polovici 19. stoletja jih je vneto zapisoval zdravnik in filozof Elias Lönnrot. Za dokončno izdajo je leta 1849 zbral gradiva za petdeset spevov, ki skupno obsegajo 22.795 verzov, in ga povezal v ep z naslovom Kalevala. Ta kljub njegovim posegom deluje kot zaokrožena vsebinska celota in kot besedna umetnina.

Iz domače Kalevale v sosednjo Pohjolo
Delni prevod smo v slovenščini dobili leta 1991, celotnega pa 1997. Zgodbe popisujejo potovanja treh moških, ki vsak s svojim poslanstvom odidejo iz domače Kalevale v sosednjo Pohjolo, s katero so že od nekdaj v sporu. Rdeča nit je boj za ohranitev in blaginjo domače dežele.

Zajčeva Kalevala v dramski obliki povzema eno od teh zgodb, pri čemer ohranja izvirne like. Razlikuje se predvsem v zadnjem prizoru, kjer vrnitev v domačo Kalevalo za like predstavlja streznitev in posledično pogubitev.

Zgodba o preživetju, ljubezni in poslanstvu
Leta 1986 je bila odmevna krstna uprizoritev v ljubljanski Drami. Radijska verzija naglašuje njeno surovost in poetičnost, skupaj z izvirno glasbo sodobnega uveljavljenega skladatelja Alda Kumarja išče v smeri univerzalnega, elementarnega nagovora poslušalcu. Upošteva Zajčev poziv k družbeni odgovornosti in blagi, v poetičnost ogrnjeni kritiki kot zgodba o preživetju, ljubezni in poslanstvu.

Igro na Arsu uvrščajo v ciklus radijskih iger, posnetih po besedilih, nagrajenih z Grumovo nagrado. Kalevala pa je tudi ena od dveh radijskih iger, ki v Mesecu slovenske dramatike na programu Ars doživljata premiero.

V Kalevali bomo slišali Aljaža Jovanoviča kot Lemminkäinena, Primoža Pirnata kot Väinämöinena, Lotosa Vincenca Šparovca kot Ilmarinena, Pio Zemljič kot Tantallo, Natašo Barbaro Gračner kot Lokko in Janeza Škofa kot Hiisija. Soavtor radijske drame je poleg Zajca še Pavel Lužan, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, dramaturginja pa Vilma Štritof.

Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in v kovačnici Lenarta Perka v Dolenji vasi pri Cerknici jeseni 2019.