Danes še kako aktualna tema je bila še bolj aktualna, ko se je romana spomnil Michael Moore in svoj film Fahrenheit 9/11 naslovil prav po njem. To pa ni bilo povšeči Bradburyju, ki je o Mooru povedal: "Michael Moore je bedast podlež. Tako ga vsaj vidim jaz. Ukradel je moj naslov in spremenil številke, ne da bi me vprašal za dovoljenje."

Poseben poklon žirantov Pulitzerja
Je bila pa originalna Bradburyjeva zgodba, izdana leta 1953, na filmsko platno v režiji Francoza Francoisa Truffauta prenesena leta 1966. V glavnih vlogah sta zaigrala Oskar Werner in Julie Christie. Gre za svet, kjer je televizija interaktivna, gasilci pa zažigajo knjige, ker so te prepovedane. Številka v naslovu namiguje na temperaturo, pri kateri se vname papir. Mnogi razlagalci so v delu videli napad na gonjo proti komunistom v ZDA pod taktirko Josepha McCarthyja. Glavni lik Fahrenheita je gasilec Guy Montag, ki začne proti pravilom zbirati in brati knjige, kar v njem vzbudi dvome o smiselnosti take družbene ureditve. Kmalu spozna somišljenike, hkrati pa pade v nemilost na delovnem mestu in oblasti, ki izkoriščajo položaj za udobno vladanje.

Roman so prevedli v številne jezike, pisatelj je postal široko znan, ni mu pa prinesel v Ameriki zelo cenjene Pulitzerjeve nagrade. So mu pa žiranti za to nagrado leta 2007 izkazali posebno čast, ko so pohvalili njegovo "produktivno in vplivno kariero".

Prostor, kjer se je pilil in izpilil
Poleg Fahrenheita so v slovenski jezik prevedene tudi, prav tako znanstvenofantastične, Marsove kronike. V svoji pisateljski karieri, ki jo je vzel kot svoje vsakdanje delo, kar tudi pomeni, da vsak dan sede za mizo in piše, je Bradbury objavil okoli 500 kratkih zgodb, pesmi, romanov, gledaliških iger, scenarijev za film in televizijo. Kritiki mu pojejo hvalnice predvsem kot mojstru natančnega opazovanja in nadarjenemu jezikovnemu virtuozu, ki preseneča z novimi, še neuporabljenimi podobami. Sam pa se vedno znova zahvaljuje knjižnicam, kjer je, kot pravi, kalil, pilil in izpilil svoj talent.

Že kot otrok je veliko časa prebil v knjižnici, po končani srednji šoli pa se je raje kot za fakulteto odločil za bližnji vogal (natančneje za sečišče South Norton avenije in Olympic Boulevarda v Los Angelesu) in prodajanje časopisov, prosti čas pa je spet porabil za raziskovanje knjižničnega gradiva. "Knjižnice so me vzgojile. Ne verjamem v fakultete in univerze. V knjižnice verjamem zato, ker večina študentov nima denarja. Maturiral sem med veliko depresijo in nismo imeli denarja, da bi šel na univerzo. Tako sem naslednjih deset let tri dni v tednu prebil v knjižnici." Svojo ljubezen do teh ustanov še danes izkazuje z zbiranjem prispevkov za njih.

Elektificirani lasje in večnost
Prvo znanstvenofantastično zgodbo je pod vplivom herojev, kot sta Flash Gordon in Buck Rogers Bradbury, izdal leta 1938. Pisanju pa se je zaobljubil šest let prej, ko se je vodja karnevala Mr. Electrico dotaknil njegovega nosu z električnim mečem, da so se Bradburyjevi lasje postavili pokonci, in pri tem zavpil: "Živi večno!" Vse odtlej je hotel živeti večno, kar je željo pretvoril v uspešno pisateljsko kariero, ki mu seveda lahko prinese nesmrtno slavo.