Eco v svoji knjigi predstavlja pojmovanje lepote skozi čas. Foto: Založba Modrijan
Eco v svoji knjigi predstavlja pojmovanje lepote skozi čas. Foto: Založba Modrijan
Pogrešanec, Egon Hostovsky
Politični triler predstavlja zgodbo komunističnega prevrata v Pragi. Foto: Cankarjeva založba

Pri založbi sta izšli monografiji Simbolika živali Tineta Germa in Zgodovina lepote Umberta Eca. Prvi v svojem delu sledi živalskim motivom v evropski likovni umetnosti od antike do danes, drugi pa raziskuje, kako se je skozi zgodovino pojmovanje lepote spreminjalo. Svojo zbirko Moderni klasiki je razširila tudi Cankarjeva založba, in sicer jo je obogatila z romani Egona Hostovskega Pogrešanec, Ma-kutu C. K. Steada in Plitvine strahu Vlady Kociancich.

Živalska simbolika skozi čas
Monografija Simbolika živali je delo umetnostnega zgodovinarja Tineta Germa. V njej se lahko bralec seznani z vsemi pomembnejšimi živalmi, ki se pojavljajo v delih evropske umetnosti. Njihova simbolika je razdeljena na antične, srednjeveške in novoveške pomene, tako lahko bralec sledi tudi spreminjanju simbolnih pomenov od nekoč do danes.

Lepota Umberta Eca
V knjigi Zgodovina lepote priznanega italijanskega literarnega kritika, romanopisca in semiotika Umberta Eca se lahko bralec seznani s pojmovanjem lepote skozi zgodovino. Po besedah prevajalke Maje Novak je Eco v svoji knjigi predstavil lepoto kot fleksibilen pojem, ki zato zahteva poseben pristop obravnave. Knjiga zajema tudi 300 reprodukcij umetniških del in številne odlomke iz pesniških in proznih del vse od antike do danes, ki jih je prevedel Boris A. Novak.

Moderni klasiki
Zbirka modernih klasikov je tokrat bogatejša za tri naslove. Pogrešanec Egona Hostovskega je zaradi politično-ideoloških vzrokov na vstop v slovenski knjižni prostor čakal kar pol stoletja. Politični triler, ki ga je prevedla Nives Vidrih, obravnava čas komunističnega prevrata leta 1948 v Pragi. Glavni junak zgodbe je Erik Brunner, ki privoli v sodelovanje s tajno policijo. Kmalu pa na videz banalno razkrivanje skrivnosti uniči tudi tiste, ki mislijo, da imajo igro trdno v rokah.

Argentinska pisateljica slovenskih korenin Vlady Kociancich v romanu Plitvine strahu, ki ga je prevedla Tina Malič, prepleta tri časovne plati - štirideseta, šestdeseta in devetdeseta leta ter različne pripovedne sloge. Spremno besedo k romanu, ki je v skladišču založbe že pošel, je prispeval Marko Jenšterle.

Makutu, eden najbolj znanih romanov novozelandskega pisatelja C. K. Steada, se začne na pogrebu Donovana O'Dwyerja, ki naj bi ga preganjal maorski duh Makutu. Pokojni naj bi namreč v času druge svetovne vojne, ki jo avtor predstavi kot obliko kolektivnega zla, zakrivil smrt mladega Maora.