Glavni in odgovorni urednik revije Razpotja Miha Kosovel je dejal, da je revija tematsko naravnana in sledi cilju, da je aktualna, vendar ne aktualistična. V vsaki številki namreč želi tematizirati določene aktualne pojme in vprašanja, vendar na temeljitejši in poglobljen način, kot je to običajno. Prav tako pa želi revija biti demokratična, torej kot platforma, v katero lahko vsak vstopi s svojimi razmisleki. Ravno zaradi tega tudi uradno nima samo rednih piscev, saj deluje na principu sklica oz. call for papers. Izdani teksti želijo tako biti temeljiti in poglobljeni, hkrati še vedno novinarski, saj format revije noče biti ne znanstveni ne strokovni. Razpotja se torej skušajo pozicionirati v posebno nišo, ki v slovenskem medijskem prostoru ni (dovolj) zastopana. Publikacija se namreč noče zapirati v neke strokovne kroge, temveč ravno nasprotno - odpirati širši prostor razprave.
Potrošništvo je veliko več od nakupovanja
Članica uredništva Marijana Koren je podrobneje predstavila teme, ki so jih obravnavali v revijah. Zadnja, zimska številka, je tako pod drobnogled vzela potrošništvo, saj so bili v uredništvu prepričani, da se ta pojem prepogosto povezuje zgolj z nakupovanjem v velikih nakupovalnih centrih. V sodobnem svetu namreč ne trošimo le materialnih dobrin, temveč tudi osebne odnose, življenjske sloge, v končni instanci trošimo čas, ki ga skušamo najugodneje razporediti na različne dejavnosti. Potrošniška družba tako obsega mnogo več kot gradnjo mega nakupovalnih centrov. Seveda v številki ne manjka navezava potrošništva na trenutno dolžniško krizo.
Kaj sploh je družina?
Tako kot je tema potrošništva bila vezana na praznični čas nakupovanja, je jesenska tema družine seveda vezana na aktualno vprašanje družinskega zakonika. To ne pomeni, da bi se želela revija neposredno osredotočiti na že premleto spraševanje o tem, ali lahko homoseksualni pari posvojijo otroka. Šlo je namreč za nekoliko splošnejši premislek pojma družine. Vprašanja, ki so se postavljala, so bila: Ali lahko danes še govorimo o družini kot o temeljni celici družbe? Če da, na kakšni podlagi? Kaj je torej tisti temelj, ki tvori družino kot takšno celico? Če ne, zakaj ne in kaj stopa namesto nje? Kakšna je sodobna vloga očeta in kakšna je vloga matere? Ali je ta vloga spolno/biološko pogojena? Kritično se je revija dotaknila tudi vprašanja vzgoje in otrokovih pravic, vprašanja ljubezni in zakonske zveze. V etnološkem podrazdelku pa so bile predstavljene življenjske zgodbe, ki znova na svojstven način govorijo o tem, kaj je družina, kaj je bila nekoč in kaj je danes.
Razpotja bralcu ne želijo dajati enostavnih odgovorov, pravijo ustvarjalci revije. Če bi želel nekdo prebrati revijo pred referendumom o družinskem zakoniku, tako ne bo našel enoznačnih stališč, ki bi mu bila lahko v pomoč pri odločanju. Nasprotno, želja in namen revije je, da bralca spodbudi k nadaljnjemu premišljevanju o tej temi z nudenjem dodatnih perspektiv in zornih kotov za razmišljanje o tem vprašanju, ki jih ne bo našel v običajnih razpravah na to temo.
Vprašanje relevantnosti levice in desnice postavili junija
Poletna številka se je ukvarjala z vprašanjem politične levice in desnice. To sta pojma, opredelitve, ki se neprestano uporabljata v dnevnem (medijskem poročanju) oziroma splošnejšem opisovanju političnega dogajanja. Le redko se kdo vpraša, kaj sploh stoji za temi pojmi/opredelitvami. Zaradi specifičnosti teme je na vprašanja odgovarjalo deset relevantnih slovenskih političnih mislecev, saj so na reviji videli to kot najboljši način za resničen zajem problematike tega časa in prostora.
Pred poletjem se vprašajmo po zdravju
V naslednji pomladni številki bodo pisali o zdravju. V uredništvu namreč zaznavajo naraščajoč pomen zdravja v sodobnem času. Kupujemo vitamine, hodimo v fitnes, skrbimo za zdravo prehrano, izogibamo se dejavnikom tveganja ... Vedno več je tudi revij na temo zdravja. Razpotja pa seveda ne bodo ponujala nasvetov za zdravo prehrano, temveč prej neke poskuse odgovorov na vprašanje, zakaj in kako je to stremljenje po zdravem življenju pridobilo tako osrednjo vlogo v sodobni družbi?
Poudarek tudi na tujih avtorjih
Član uredništva Luka Lisjak Gabrijelčič je za konec poudaril, da se trudijo objavljati tudi tuje, pri nas še neznane avtorje, ki predstavljajo zgodbe, o katerih v našem medijskem prostoru ne slišimo veliko. Izdajatelj revije je sicer Društvo humanistov Goriške, ki je nastalo pred šestimi leti na pobudo več posameznikov, takrat še študentov različnih fakultet ljubljanske univerze. Ker so že takrat bili pritepeni z različnih fakultet in različnih miselno-nazorskih orientacij, so že od samega začetka stremeli k vzpostavljanju in odpiranju nekega prostora dialoga in poglabljanja vednosti, pojasnjujejo.
Društvo še vedno v Novi Gorici organizira veliko okroglih miz in predavanj na različne teme, ki segajo od umetnosti, kulture, humanistike pa vse tja do znanosti, poleg tega mnogokrat želi odpirati razpravo o tako svetovnih kot krajevnih družbeno-političnih problematikah.