Ob ideji o skupni državi se seveda pojavi vprašanje jezika. Wetterberg predlaga, da bi v šolah otroke že od mladih nog poleg lastnega učili še en jezik, dolgoročno pa bi vse uradne dokumente začeli objavljati v finščini in še enem skandinavskem jeziku. Foto: www.nll.se/demokratiutskottet/
Ob ideji o skupni državi se seveda pojavi vprašanje jezika. Wetterberg predlaga, da bi v šolah otroke že od mladih nog poleg lastnega učili še en jezik, dolgoročno pa bi vse uradne dokumente začeli objavljati v finščini in še enem skandinavskem jeziku. Foto: www.nll.se/demokratiutskottet/

Predstavniki držav evropskega severa - Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska - bodo proučili zamisel o skupni državi. Wetterberg to zamisel v svoji knjigi med drugim argumentira s tem, da bi te države skupaj tvorile deseto najmočnejše gospodarstvo na svetu in da bi lahko igrale pomembno vlogo v svetovni politiki, denimo v Evropski uniji, Združenih narodih in skupini G-20.

Zgodovinar zamisel o nordijski zvezni državi sicer zastopa že nekaj let. Svojo idejo opisuje kot "realistično utopijo", ki bi jo bilo politično mogoče uresničiti v 15 do 20 letih.

Uvodnik v nedeljski izdaji liberalnega stockholmskega dnevnika Dagens Nyheter pa je do njegove zamisli kritičen. "Ideja bodoče nordijske zvezne države je lepa in drzna. Večje pa vendarle ni vedno tudi bolje. Severnoevropske države so pridobile prav z majhnostjo in samostojnostjo," je zapisal časnik.

Zveza je nekoč že obstajala
Severna Evropa je bila nazadnje politično združena v letih 1397-1523 v Kalmarski uniji. Unijo so ustanovila kraljestva Danske, Norveške in Švedske. Finska je bila tedaj še del Švedske, Islandija pa je znotraj zveze pripadala Danski.

Člani Nordijskega sveta, ki so ga ustanovili leta 1952, tesno sodelujejo na več področjih - političnem, gospodarskem, kulturnem in upravnem. Vseh pet držav ima od 50. let v okviru odprave mejnih kontrol medsebojno odprte meje. V Berlinu so veleposlaništva vseh petih držav nameščena v skupnem kompleksu Felleshus.