Svežeodkriti portret je najverjetneje nastal pred fotografijo, ki jo umeščajo v leto 1872. Foto: E. Carjat
Svežeodkriti portret je najverjetneje nastal pred fotografijo, ki jo umeščajo v leto 1872. Foto: E. Carjat
Au Restaurant, 1890
V restavraciji, litografija Jean-Louisa Foraina iz leta 1890, ponazarja trk družbenih slojev v pariškem bistroju. Slikar je v svoje umetnine pogosto vnašal družbeno angažirane elemente.
Verlaine in Rimbaud
Delček slovitega portreta druščine pariških umetnikov, ki so si rekli Les Villarns Bonshommes (lopovske dobričine): Verlaine je bil, tako zgodovina, skoraj groteskno grd, Rimbaud pa androgino nežen in lep.

Podobo, ki bi najbrž najbolj ustrezala upornemu pesniku, so pred kratkim odkrili na risbi Jean-Louisa Foraina iz leta 1872, in to le nekaj dni po tem, ko je izšla knjiga Face a Rimbaud, pesnikova ilustrirana biografija (napisal jo je Jean-Jacques Lefrere). Lefrera je poklicala vdova nekega zbiralca umetnin in mu povedala, da ima doma Rimbaudov portret, ki ga je ustvaril Forain.

Prvi hipi
Na skici pesnik sedi na kavču, z rokama, sklenjenima za glavo, s prekrižanimi nogami in odpeto jakno. Njegov deški obraz se utaplja v dolgih, skuštranih laseh, njegove oči pa delujejo nekam izgubljeno. Takšen naj bi bil Rimbaud pri 17 letih, v obdobju, ko se je družil s Paulom Verlainom. Rimbaud je nekaj mesecev za tem, ko se je naselil v Parizu, gostil nadobudnega slikarja Foraina, ki ga je večkrat upodobil. Ni mogoče izključiti, da sta se mlada umetnika zapletla v razmerje.

La Belle Epoque - ne la na papirju
Sicer pa je imel Arthur Rimbaud, izjemno nadarjen pesnik ljubezni in smrti, za seboj celo četico častilcev, ki so ga bili pripravljeni spraviti iz ječe, ko se je znašel v njej. Večino časa je bil pijan, zadrogiran in nasilen. Leta 1871 je v Parizu spoznal deset let starejšega pesniškega kolega Paula Verlaina in se vanj nemudoma zaljubil. Verlaine je zapustil ženo in se z ljubimcem odpravil v Bruselj, od tam pa v London.

Britanska prestolnica se je pribežnikoma zdela polna "glasnih, vulgarnih ljudi in pomolov brez konca in kraja", London kot mesto pa "čistunsko, a s široko ponudbo vseh grehov, ki si jih človek lahko zaželi". Pesnika sta izdatno pila, se divje prepirala in se naposled v Londonu tudi razšla. Toda v vsem tem času nobeden od njiju ni nehal ustvarjati poezije, ki jima je kasneje prislužila mesto v svetovni literarni zgodovini.

Ikoni popkulture
Umetnika nista zaznamovala le celotnega modernizma, ampak večino kasnejših generacij, vključno s svetom rocka in popa. In resnično so med svoje vzornike Arthurja Rimbauda prištevali Pablo Picasso, André Breton, Jean Cocteau in Allen Ginsberg, pa tudi Bob Dylan in Jim Morrison.

A. J.