V mariborskem Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) so predstavili izid prvega obsežnejšega slovensko-romskega slovarja. Celoten proces priprave in izdaje slovarja je predstavila predsednica združenja Frekvenca Hazemina Đonlić, o slovnici in jeziku pa je spregovoril tudi soavtor slovarja Gjoko Nikolovski.

Po besedah Đonlićeve so prisluhnili željam in potrebam mariborske romske skupnosti po jezikovnem izobraževanju in prvem obsežnejšem slovarju. V skoraj dveletnem procesu so raziskovali romski jezik prek vseh do zdaj izdanih gradiv v Evropi, se srečevali z različnimi jezikoslovci, zbirali podatke in kot rezultat vseh aktivnosti je nastal prvi obsežnejši slovensko-romski slovar.

V preteklem letu so z opolnomočenjem romske skupnosti predvsem na področju kulture in jezika želeli poudariti pomembnost ohranjanja romskega jezika ter izboljševanje pogojev komunikacije med Romi in Neromi. Slovensko-romski slovar bo tako dragocen pripomoček Romom in drugim pri delu v romski skupnosti, saj odpira nova obzorja na področju romskega jezika in kulture.

Odmakniti se je bilo treba od ustaljene prakse sestavljanja slovarjev
"V enoletnem procesu smo se ogromno naučili. Ker je slovar nastajal s skupnimi močmi Romov in Neromov, strokovnjakov in laikov, se lahko izkaže vsaj kot poskus dobre prakse. Zavedamo se, da bodo pod vprašajem nekatera strokovna vprašanja in pristopi, saj smo se ustvarjanja lotili drugače, kot je bila praksa doslej," je ob predstavitvi dejala Đonlićeva in dodala, da so na morebitne pozitivne kot tudi negativne odzive izdaje slovarja v času priprave slovarja opozarjali nekateri strokovnjaki, ki imajo izkušnje z ustvarjanjem romskega slovarja.

Izhodišče: srbsko-romski slovar
Kot izhodišče za slovar si je raziskovalna ekipa izbrala srbsko-romski slovar avtorja Bajrama Halitija, ker je od vseh vseboval največje število gesel in ker je avtor izhajal iz jezikovnega prostora Kosova, torej govornega področja prednikov mariborskih Romov. Najprej so vsa srbska gesla prevedli v slovenščino, nato pa z delovno skupino mariborskih Romov preverjali ustreznost gesel in njihovo rabo v mariborski regiji. V slovarju so tudi nekatera gesla, ki se v vsakdanjem sporazumevanju redko ali sploh ne uporabljajo in nekatere tujke, ki so podane v razlagalni obliki v romščini.

Avtorji si sicer želijo, da bi s svojim podvigom ne le krepili jezik romskih skupnosti, ampak prispevali k standardizaciji romskega jezika. Dragocen je lahko tudi za vse ustvarjalce v nevladnem sektorju in v izobraževalnih institucijah, saj lahko služi kot orodje pri komunikaciji z romskimi otroki, ali za vse tiste, ki želite bogatiti poznavanje jezikov. Na njihovih tečajih romskega jezika se je v dveh letih izkazalo, da je zanimanje za romski jezik med Neromi prav tako veliko kot med Romi.

Združenje Frekvenca je nastalo v okviru programskega sklopa Evropske prestolnice kulture (EPK) - Urbane brazde sredi leta 2011. Njihov glavni namen je bil analizirati potrebe in težave romske skupnosti v Mariboru, pa tudi potrebe in težave drugih etničnih manjšin.

Širše implikacije jezikovnega razkola
Romske družine, ki so se priselile iz Kosovske Mitrovice, še danes govorijo romsko, gurbetski dialekt. Romi iz Peći so bili pretežno albanizirani in so se v Mariboru sprva sporazumevali v albanščini, pozneje tudi v srbohrvaščini in slovenščini. Čeprav so vsi priseljenci s Kosova, čeprav so muslimani in imajo podobno kulturo življenja, se je mednje vrinila precejšna prepreka: razlika v jeziku, v predgovoru k slovarju opozarja Hazemina Đonlić. To je pripeljalo celo do notranje segregacije romske skupnosti na "prave" in "neprave" Rome v Mariboru.
Številne Rominje so bile po osamosvojitvi brez državljanstva in marsikatera je bila prikrajšana za osnovno pridobitev pismenosti. Đonlićeva namreč kot kršitev človekovih pravic izpostavlja izbris več kot 25.000 prebivalcev iz registra stalnega prebivalstva, s katerim so leta 1992 slovenske oblasti ljudem nezakonito odvzele pravni status; med njimi so bili seveda tudi Romi. "V Sloveniji se "je zgodil" Ambrus, iz katerega bi se morali veliko naučiti, a kljub temu iz dneva v dan doživljamo nove in nove primere diskriminacije. Ne glede na vsa prizadevanja, bodisi javnih institucij bodisi nevladnega sektorja, imamo v Sloveniji še vedno naselja, v katerih Romi nimajo pitne vode, elektrike in osnovnih pogojev za življenje, na kar nas opozarjajo tudi številne mednarodne institucije. Ne ustvarjamo niti okolja, v katerem bi bili Romi lahko obravnavani enakovredno in dostojanstveno."