Razstava Prevajanje – kulturna vez med narodi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), ki jo je odprla direktorica Lisztovega inštituta Biborka Molnar-Gabor, bo na ogled do 20. maja.
Prevajanje leposlovja in esejistike je za dobre medsebojne odnose še zlasti pomembno, kadar gre za naroda, ki imata narodno manjšino na obeh straneh skupne meje, so še zapisali ob razstavi.
Interpretacija kompleksne celote izvirnega jezika
Na ogled je izbor iz 30-letnega obdobja prevajanja in knjižnega izdajanja prevodov madžarskega leposlovja v slovenski jezik – od leta 1992 do danes. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Budimpešti in z Lisztovim inštitutom Ljubljana, avtorja razstave sta Marjanca Mihelič in Mladen Pavičić.
Prevodno leposlovje pripoveduje na poseben, le sebi lasten način o razlikah med kulturama in slogovnih posebnostih avtorja. Pripoveduje o zgodovini, kulturi, nacionalnih posebnostih, duhu časa, posameznih zgodbah in družbi skozi različna obdobja in družbene ureditve, prevajalec pa tudi interpretira kompleksno celoto izvirnega jezika, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi osebni in drugi vidiki ciljnega jezika, je zapisala Marjanca Mihelič.
"Zlata" doba prevajanja na prehodu iz 80. v 90. leta
Najživahnejša prevajalska dejavnost se je po njenih besedah razmahnila v letih pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej. Vzajemna želja po spoznavanju sosednjega naroda je tako razživela knjižno sejmišče, da lahko govorimo kar o "zlati" dobi prevajanja. V NUK-u zaradi omejenega prostora razstavljajo le najbolj odmevna, s prestižnimi nagradami ovenčana leposlovna dela jubilejni zborniki festivalov in prireditev. Kot so zapisali, resda v butičnem obsegu, pa vendar izpričujejo živahno prevajalsko in organizacijsko dejavnost v tem obdobju.
Istočasno odprtje v Budimpešti
Razstava knjižnega izdajanja prevodov leposlovja pa pravzaprav poteka v dveh delih, istočasno v Ljubljani in Budimpešti, kjer so prav tako opoldne v Nacionalni knjižnici Szechenyi odprli razstavo knjižnega izdajanja prevodov, v tem primeru slovenskega leposlovja v madžarski jezik. Postavitev v Budimpešti sta odprli predsednici Madžarske in Slovenije, Katalin Novak in Nataša Pirc Musar.
"V EU-ju so meje padle, vendar se moramo potruditi in zbližati ljudi tudi skozi knjige in umetnost," je pred odprtjem dejala slovenska predsednica in dodala, da so knjige tisto orožje, za katero si želi, da bi ga ljudje pogosteje jemali v roke. Odprtja so se udeležili tudi generalni direktor madžarske narodne knjižnice David Rozsa, ravnatelj NUK-a Viljem Leban in slovenski veleposlanik na Madžarskem Marjan Cencen. Tamkajšnja razstava bo na ogled do 31. maja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje