Sorodna novica Dickensova zasebna korespondenca in zapiski prvič na ogled

V muzeju Charlesa Dickensa v Londonu bodo v sredo prvič razstavili do zdaj še neobjavljena pisma enega največjih literatov 19. stoletja. Med enajstimi pismi so različna vabila, ki ponujajo vpogled v avtorjeve bralne navade in pisateljske projekte, pa tudi podrobnosti o potovanju v Švico, ki jih je popisal za prijatelja.

Najbolj zanimivo za povprečnega obiskovalca bo najbrž pismo z datumom 10. februar 1866, v katerem se Dickens med drugim pritožuje nad opustitvijo nedeljskih poštnih storitev in grozi, da se bo odselil iz svoje soseske. Kot je zapisal, "odločno in močno nasprotuje temu, da bi si povzročil kakršne koli nevšečnosti".

"V tej vasi Higham je verjetno veliko ljudi, ki v enem letu ne prejmejo ali pošljejo toliko pisem, kot jih običajno prejmem in pošljem na dan ... S svojimi sosedi, revnimi in bogatimi, sem v najboljših odnosih in verjamem, da bi jim bilo žal, če bi me izgubili. Vendar bi me predlagana omejitev tako ovirala, da bi me prisilila, da prodam svoje premoženje in zapustim ta del države," je zapisal Dickens.

Zakladi iz zasebne zbirke
Pisma so med več kot 300 predmeti, ki jih je muzej Charlesa Dickensa leta 2020 pridobil od ameriškega zbiratelja. Med njimi so tudi osebni predmeti, portreti, skice, dramski listi in knjige. Celotno zbirko, vredno 1,8 milijona funtov oziroma 2,1 milijona dolarjev, je muzej pridobil s pomočjo več organizacij.

Kot je povedala kustosinja v muzeju Emily Dunbar, je ena najboljših stvari pri tej zbirki pisem v tem, da prikazuje Dickensovo pisanje v njegovih 30., 40. in 50. letih ter različne teme, ki so ga zaposlovale.

"Pismo, v katerem se pritožuje zaradi izgube nedeljske poštne dostave, je odličen primer Dickensove samovšečnosti, njegovega zavedanja, da sta v ospredje stopila velika slava in položaj v družbi," je povedala kustosinja.

Od revščine do slave
Charles Dickens (1812–1870) se je rodil v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku v vojni mornarici in materi gospodinji. Družina z osmimi otroki se je bojevala z revščino, zato je kot 12-letnik po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje. Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časopise, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je zapisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo.

Zaslovel je leta 1837 z romanom Pickwickovci. Sledilo je več kot ducat romanov, literarno zvezdništvo, težko pričakovani natisi in množično obiskana avtorska branja tako na Otoku in stari celini kot na severnoameriški celini.

Njegovi romani, med njimi Oliver Twist in Veliko pričakovanje, so bili prirejeni za odrske deske, TV-zaslone in velika platna po vsem svetu. Za vrhunec njegovega romanopisja pa velja David Copperfield (1850), zasnovan na lastnem izkustvu, pregnetenem po načelih sentimentalnega in humorno-grotesknega realizma.

"In zdaj, ko svoje delo zaključujem, čeprav me mika, da bi se še mudil pri njem, ti obrazi izginjajo ... Sveča mi pojema in pisal sem pozno v noč; a drago bitje, brez katerega ne bi bilo nič, mi dela druščino," je v prevodu Otona Župančiča zapisal v omenjeni roman.