V Sloveniji številne ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in razvoj bralne pismenosti, že desetletja pripravljajo različne dejavnosti. Lani pa so se prvikrat povezale v nacionalni mesec skupnega branja, v okviru katerega je bilo organiziranih več kot 700 dogodkov. Ti so na najrazličnejše načine spodbujali otroke, mladino in odrasle k branju, predstavnike stroke pa k razmisleku o tem, na kakšne načine informacije o pomenu branja sporočati najširši javnosti.

Ob knjižnicah pomembne tudi lastne knjižne zbirke
Pobudniki si želijo, da bi brale vse generacije, da bi si ljudje knjige izposojali in jih kupovali. Ob tem želijo spomniti na odlično mrežo splošnih knjižnic v Sloveniji, a tudi na pomen lastnih knjižnih zbirk in kupovanja knjig.

Svojo podporo projektu nacionalnega meseca skupnega branja je danes v kranjski knjižnici izrazil tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril pomen spodbujanja branja. Pobudnikom projekta je predal listino o častnem pokroviteljstvu tudi nad letošnjim nacionalnim mesecem skupnega branja.

Listino so iz rok predsednika prejeli Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Kot je poudaril predsednik republike, se je projekt, ki je lani začel svoje poslanstvo spodbujanja bralne kulture, izkazal za zelo koristnega, kar je navdihnilo tudi nove partnerje, da se mu letos priključijo in skušajo ljudem čim bolj uspešno približati knjige.

Ne zgolj dopustniški privilegij
Pojasnil je, da branje razumemo kot privilegij v smislu, da knjigo vzamemo v roke le, ko imamo res veliko časa, denimo na dopustu. "Vendar vemo, da za stvari, ki so nam drage, vedno najdemo čas. To privzgajanje, da najde mlad človek čas za knjigo, se nam zdi eden vodilnih vzgibov tega projekta," je še dejal predsednik.

Kako ljudi navdušiti za branje
Direktorica kranjske knjižnice Breda Karun je ocenila, da "ljudje vedno manj beremo in kupujemo knjige, po drugi strani pa vedno več zahajamo v knjižnice, kar pomeni, da nam ustreza knjižnica kot prostor. Knjižničarji moramo izkoristiti to priložnost in ljudi navdušiti, da bi čim več brali." Dodala je, da njihova knjižnica že deset let sistematično izvaja programe za spodbujanje bralne kulture, med katerimi so denimo bralni krožki.

Šibka funkcionalna pismenost
Predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter pa je poudarila: "Za nas je zelo pomembno, da imamo podporo visokih državnih ustanov, kar pomeni, da je država po dolgem času vendarle prepoznala, da je branje zelo pomembno." Ob tem je opozorila, da novejše raziskave kažejo upad branja leposlovja in šibko funkcionalno pismenost. Želi si, da bi se ljudje bolj zavedali, da branje leposlovja koristi vsakemu posamezniku pri njegovem razvoju in razumevanju družbe.