Samo Rugelj se je s temo, ki jo predstavlja v delu Za vsako besedo cekin? ukvarjal že v svoji doktorski disertaciji, v kateri premišljuje o slovenskem knjižnem založništvu med državo in trgom. Založništvo je doživelo spremembe v strukturi in načinu državne podpore ter spremembe, ki jih prinaša vse bolj napeti lok tržnih razmerij med različnimi udeleženci na trgu knjige, ki jo avtor postavi v slovenski in svetovni kontekst, nato pa iz perspektive javnih vlaganj analizira celoten komunikacijski krog knjige od avtorja do bralca.
Rugelj ugotavlja, da ostaja založništvo eno izmed najbolj učinkovitih tržnih segmentov, čeprav javna sredstva niso visoka. Knjiga predstavi predloge izboljšave financiranja knjig in skuša identificirati nedoslednosti, ki se pojavljajo v sedanjem modelu podpore knjigi, ter opozoriti na ključne probleme nevarnosti na trgu.
Trženja literature Claire Squires, ki je prav tako izšla v zbirki Bralna znamenja, se ukvarja s prijemi založb pri trženju knjig, od fenomena literarnih nagrad do uvrščanja knjige v opaznejše prezentacije, kot je televizija, pravi urednik Cankarjeve založbe Andrej Blatnik. Avtorica analizira spreminjajoče se kontekste založništva v Veliki Britaniji in proučuje vpliv teh sprememb na žanr, format, obliko, avtorstvo in branje knjig.
Sarah Kane prinaša v Zbranih dramah revidirane prevode svojih dram in prevod scenarija za kratki televizijski film Skin izpod peresa Zdravka Duše, Tomaža Toporišiča, Katje Kosi in Primoža Viteza. Kot ugotavlja pisec spremne besede Primož Jesenko, je avtorica pogosto vpeljana v gledališče in medije na skaljen način. Omenja Hrvaško, kjer so jo demonizirali, in Srbijo, kjer se je branje drame Fedrina ljubezen spolitiziralo.
Na knjižnih policah se je pojavil še tretji del trilogije Tvoj obraz jutri Javierja Mariasa z naslovom Strup in senca in zbogom. Gre za nadaljevanje zgodbe, ki jo pripoveduje o sebi glavni lik Jack Deza. Avtor opisuje vsako stvar zelo počasi v prostih stavkih, ki tečejo čez več strani, v delu pa mrgoli referenc, med drugim na Shakespearja in ljudi iz španske državljanske vojne, je namignil Blatnik. Prevedla jo je Marjeta Drobnič.
Truman Capote je knjigo Drugi glasovi, druge sobe napisal leta 1948, ko je bil star 24 let. To je eden prvih romanov, ki je odkrito odprl vprašanja homoseksualnosti in transseksualnosti. Kot pravi prevajalka Suzana Tratnik, je zgodba delno avtobiografska, polna gotske stilistike z neklasičnim motivom iskanja očeta. Trinajstletni Joel se po materini smrti namreč poda v podeželsko Alabamo, da bi živel z svojim očetom, ta pa je predstavljen kot podoba, ki se izmika in premešča.

Nafta, zadnje delo Piera Paola Pasolinija, je ostala zaradi nenadne avtorjeve smrti leta 1977 nedokončana. Pripoved o levičarskem katoličanu Carlu, ki se vzpenja po družbeni lestvici, vsebuje vse bistvene prvine Pasolinijevega opusa - homoerotiko, stare mite, kapitalistično izkoriščanje delavskega razreda, prepletene v zgodbi o sprijeni družbi, političnih zarotah in osebni seksualni odrešitvi. Prevajalec Gašper Malej o romanu pravi, da je kot delo brez začetka, polno parodiranja, komentiranja, hibridiziranja in referenc na realne osebe, literaturo in italijansko naftno družbo ENI, kjer se zgodbe premeščajo v izgrajevanju forme.