Predstavitev knjige s podnaslovom Priročnik britanskih diplomatov na pariški mirovni konferenci leta 1919 je predstavilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v sodelovanju z oddelkom britanskega zunanjega ministrstva. Tega je na predstavitvi med drugim predstavil glavni zgodovinar in vodja zgodovinskega oddelka Patrick Salmon, ki je orisal zgodovinski nastanek priročnikov. Priložnost je izkoristil tudi zato, da je poudaril odlično medsebojno sodelovanje med Veliko Britanijo in Slovenijo ter visoko stopnjo prijateljstva med obema državama.

Slovensko delovanje v času pariške mirovne konference leta 1919 je predstavil Andrej Rahten, delovanje Centra za evropsko prihodnost v zvezi z izdajo priročnikov pa njegov generalni sekretar Andrej Vrčon.

Predstavitev je povezoval Keith Miles, predsednik Britansko-slovenskega društva, ki je tudi pobudnik ideje za ponatis priročnikov, udeležili pa so se je še številni zgodovinarji, predstavniki britanskega kulturnega in univerzitetnega življenja, Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji, ter diplomati londonskega diplomatskega zbora.

Povojno snovanje meja
Veleposlanik RS-a v Londonu Iztok Mirošič je med drugim opozoril na aktualno vrednost priročnikov in pomen za razumevanje sodobnih slovensko-italijanskih in slovensko-hrvaških odnosov. Na pariški mirovni konferenci, plenarnem zasedanju zmagovalk po koncu prve svetovne vojne leta 1919 v Parizu, so se namreč dogovarjali tudi o določanju državnih meja slovenskega narodnostnega ozemlja. Pet velikih zmagovalnih sil, Velika Britanija, ZDA, Francija, Italija in Japonska (brez navzočnosti poražencev torej), se je tako dogovarjalo o podobi prihodnje Evrope.

Mirovne pogodbe s posameznimi državami so bile nato sklenjene v različnih pariških predmestjih. Za slovensko ozemlje je pomembna predvsem mirovna pogodba z Avstrijo (Saint-Germain, 10. septembra 1919), ki je določala izvedbo plebiscita na južnem Koroškem, z njo pa je bila priznana samostojnost kraljevine SHS. Leto pozneje (4. junija) so v Trianonu podpisali pogodbo z Madžarsko, s katero je bila določena današnja meja med Slovenijo oziroma takratno Kraljevino SHS in slovensko sosedo. Pariška mirovna pogodba pa ni rešila vprašanj meje z Italijo, zato sta se morali državi o meji sporazumeti sami. To sta storili 12. novembra leta 1920 s t. i. Rapalsko mirovno pogodbo, po kateri so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije dodeljeni Italiji, ta pa je v zameno priznala Kraljevino SHS.

M. K.