Znanstveni posvet ob 100-letnici rojstva pisatelja in akademika Alojza Rebule (1924–2018) pripravljata SAZU in Slovenska matica. Foto: BoBo
Znanstveni posvet ob 100-letnici rojstva pisatelja in akademika Alojza Rebule (1924–2018) pripravljata SAZU in Slovenska matica. Foto: BoBo

Znanstveni simpozij, ki se odvija 21. in 22. oktobra v prostorih SAZU-ja, vodi Brane Senegačnik, življenje in delo Alojza Rebule bo predstavilo skoraj 30 govorcev. Uvodna govorca sta podpredsednik SAZU-ja Marko Snoj in urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc.

V sredo bo minilo šest let od smrti Alojza Rebule. V Kulturnem domu Gorica se mu bodo poklonili dan prej, torej 22. oktobra, ob 18. uri s predstavitvijo knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, ki jo je letos v Rebulovem prevodu izdala založba ART iz Komna.

Tudi predstavitev novo odkritih dnevniških zapisov
Namen posveta je osvetliti posamezna področja delovanja Alojza Rebule s prispevki, ki "se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov prek predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega opusa in teoloških razmišljanj," piše v napovedi.

Alojz Rebula je bil "edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini," so še zapisali organizatorji. In dodali: Intelektualna prodornost, strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in dnevniške zapise, s katerimi je pomembno zaznamoval ne le slovensko literaturo, temveč tudi širše kulturno življenje. Globoke in trajne sledi pa je pustil še drugod: v zavesti in ustvarjalnosti zamejskih Slovencev, v številnih generacijah svojih dijakov, v svojih prijateljih in kolegih v Sloveniji in po svetu."

Za svoje delo je Alojz Rebula prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. Med drugim ga je predsednik Giorgio Napolitano leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Foto: BoBo
Za svoje delo je Alojz Rebula prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. Med drugim ga je predsednik Giorgio Napolitano leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Foto: BoBo

V več tematskih sklopov razdeljeni prispevki skoraj 30 govorcev
Prispevki na simpoziju so tematsko razdeljeni po sklopih: pričevanjskim in spominskim prikazom pisateljeve osebnosti (Oseba) sledijo predstavitve notranje prelomnih let v času študija in izkušnje s socialističnim režimom (Oseba in družba), nato interpretacije različnih vidikov njegove literature (Pisatelj, dramatik, scenarist) in njenega zgodovinskega zaledja (Antične in renesančne resonance) dopolnjujejo premisleki o religiozni razsežnosti umetniške besede (Pisatelj in teolog) ter o smislu človeka in slovenstva v moderni dobi (Esejist in mislec slovenstva).

Program znanstvenega posveta in povzetki referatov

Na simpoziju s svojimi prispevki ob Branetu Senegačniku sodelujejo Vinko Ošlak, Sergij Pahor, Janko Kos, Tomaž Simčič, Erika Jazbar, Mojca Petaros, Milček Komelj, David Movrin, Vilma Purič, Tatjana Rojc, Martina Ožbot, Irena Avsenik Nabergoj, Matej Venier, Maja Lapornik, David Bandelj, Jože Faganel, Andrej Lokar, Jadranka Cergol, Marko Marinčič, Marija Stanonik, p. Edvard Kovač, Aleš Maver, Igor Škamperle, Jernej Šček, Martin Grum, Anja Božič in Jan Dominik Bogataj.

Posvet se bo sklenil s predstavitvijo načrta za Rebulovo bibliografijo, Slovenska matica pa načrtuje še izdajo zbornika na simpoziju predstavljenih prispevkov.