Festival Interliber, ki bo med 7. in 11. novembrom knjižne molje vabil v Zagreb, nove izdaje na področju literature in učil predstavlja pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za kulturo. Na slavnostnem odprtju festivala je slovenski kulturni minister Vasko Simoniti spomnil na dolgoletno partnerstvo Slovenije in Hrvaške, ki sega od upora Ljudevita Posavskega do odpora proti SFRJ-ju.

"To so bili tvegani in legendarni časi," je na skupni nastop Društva hrvaških književnikov in Društva slovenskih pisateljev proti politiki združenja srbskih pisateljev, še posebej tisti, ki jo je vodil Slobodan Milošević, spomnil Simoniti, medtem ko je njegov hrvaški kolega Božo Biškupić izjavil, da so dogodku, ki ga je odprl, status prvovrstnega dogodka zagotovili na stotine novih naslovov, okrogle mize, strokovna srečanja in druenja z avtorji.

Domišljija, ujeta v svilo
Zvečer so odprli še razstavo del morda najslavnejši ustvarjalec, razpetega med Hrvaško in Slovenijo: modnega oblikovalca Alana Hranitelja. Alan Hranitelj je za obisk v svojem rodnem Zagrebu izbral devet kostumov in štiri klobuke z razstave Kostumografija 1986-2006, letošnje uspešnice, ki je bila poleti na ogled v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. V Hraniteljev ožji izbor so prišli tudi kostumi s pravljičnimi imeni Ruski metulj, Sončnica, Marija Antonetta, Kot grožnja in Blišč dolgočasja.

Razstava pomeni nekakšen prerez mogočnega opusa oblikovalca, ki je v svoji karieri ustvaril kostume za sto štirideset gledaliških predstav, oblačila za več kot dvajset proslav, prireditev in televizijskih oddaj in sedem slovenskih filmov, svoje kreacije pa je predstavil na tridesetih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini.

Krila, žuželčja in ženska
Hraniteljeve obleke niso ne baročne ne postmoderne ne avantagardne, ampak mešanica vseh naštetih slogov, ki navdih pogosto išče v naravi, če posebej v živalskem kraljestvu. V Ljubljani se je poklicno ustalil leta 1986, potem ko je sodeloval pri kultni predstavi Krst pod Triglavom.

Pravi 'Kdo je kdo' slovenske literature
Sejem Interliber, kot podobne prireditve v drugih deželah, obsega predstavitve knjig, okrogle mize, literarne delavnice, srečanja založnikov in obiske tujih pisateljev. Slovenci se bomo predstavili na odru paviljona 6, kjer bodo nekateri naši literati - Milan Dekleva, Brane Mozetič, Andrej Blatnik, Lucija Stupica, Ivo Svetina, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Milan Jesih, Gregor Podlogar, Barbara Korun, Niko Grafenauer, Josip Osti, Iztok Osojnik, Milan Vincetič in Meta Kušar - 8. in 9. novembra opoldne in ob 15.00 svoja dela brali na prireditvi Slovenski pjesnici i pisci čitaju (na slovenskom i hrvatskom). Za glasbene vložke med branji bo poskrbela skupina Orlek.

Janja Vidmar, Andrej Rozman - Roza, Primož Suhodolčan, Barbara Gregorič in Slavko Pregl bodo 10. novembra opoldne zastopali slovenske mladinske pisatelje, popoldne pa bodo na vrsti še Jani Virk, Veno Taufer, Marko Sosić, Tone Pavček in Drago Jančar.

Pri knjigi, s knjigo, o knjigi: okrogla miza in revije
Posebej bodo predstavljene tudi najpomembnejše slovenske literarne revije, in sicer Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi, Apokalipsa in Poetikon, javna okrogla miza 11. novembra pa bo potekala na temo Ali sploh še potrebujemo književnost? Ali književnost potrebuje kritiko?

Obisk predsednika Drnovška
Nobena predstavitev slovenske literature verjetno ne bi bila popolna brez omembe v tujini najbolj znanega slovenskega dela, Alamuta Vladimirja Bartola, ki šteje že 33 izdaj in prevode v 19 jezikov. Na isti dan, 9. novembra, bo tudi predsednik Drnovšek podpisoval izvode svoje knjige, Misli o življenju in zavedanju, ki je že prevedena v osem jezikov, tudi v hrvaščino.

Slovenska umetnost niso samo knjige
Slovenski obisk bo čutiti tudi v drugih kotičkih Zagreba: 8. novembra zvečer bodo v mestnem kinu predvajali pravkar v Valencii z zlato palmo nagrajeni film Damjana Kozoleta, tj. Delo osvobaja. Dan kasneje bo na odru gledališča Gavella zaživela dobitnica Grumove nagrade 2004, drama Nora Nora Evalda Flisarja v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Za konec bo 10. novembra zvečer v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski klasični koncert kvarteta Feguš.